|
zahrôpsti |
dihniti z grgrajočim, piskajočim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahŕstati |
dati kratke, rezke glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahrstéti |
dati kratke, rezke glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahruméti |
1. dati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahrústati |
1. dati kratke, odsekane glasove pri drobljenju česa trdega ali krhkega z zobmi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahrúti |
nastopiti, pojaviti se zelo glasno in z veliko silo, intenzivnostjo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahŕzati |
oglasiti se z visokimi, tresočimi se glasovi; zarezgetati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahtéva |
1. odločno izraženo hotenje, da se kaj dobi, naredi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahtévanje |
1. glagolnik od zahtevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahtéven |
1. ki ima velike, visoke zahteve:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahtévnež |
ekspr. zahteven človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahtévnica |
redko zahtevna ženska:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahudíčati |
ekspr. zakleti z besedo hudič:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahvaljevánje |
glagolnik od zahvaljevati se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zah. |
kratica, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zaigráti |
1. poustvariti, navadno z umetniškim hotenjem; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaihtéti |
močno, krčevito zajokati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaíniti se |
nav. 3. os., knjiž. prekriti se, pokriti se z ivjem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zainteresírati |
publ., navadno v zvezi z za vzbuditi pri kom zanimanje, nagnjenje za kaj; navdušiti, pridobiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajáhanje |
glagolnik od zajahati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajáhati |
1. sesti na žival tako, da je vsaka noga na drugi strani:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajámrati |
nižje pog. zastokati, zatarnati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajčeréja |
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z rejo, vzrejo {domačih} zajcev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zajčeréjec |
kdor redi, vzreja {domače} zajce:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zajčevína |
1. zajčje krzno:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zájčica |
manjšalnica od zajka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zájčnica |
zajčji hlevček:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajébati |
vulg. narediti, povzročiti komu kaj nezaželenega, slabega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zajebávati |
vulg. 1. dražiti koga, norčevati se iz koga:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zájec |
1. glodavec z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaječáti |
dati enakomerne, slabotne, bolečino izražajoče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajéda |
1. kar naredi voda v kopno z odnašanjem materiala:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajedálen |
knjiž. zajedavski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajédanje |
glagolnik od zajedati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajédati |
1. živeti na škodo drugega organizma:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajedàv |
star. zajedavski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajedávec |
1. živalski ali rastlinski organizem, ki živi na škodo drugega organizma:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajedávstvo |
1. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, v kateri ima eden korist, drugi škodo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajedljív |
ki si {rad} prizadeva z zlobnimi, ostrimi besedami prizadeti koga:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajedljívec |
ekspr. zajedljiv človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajédnica |
zastar. skupnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zájem |
zastar. zakup:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajèm |
glagolnik od zajeti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajemáča |
zajemalka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajemálec |
obrt. manjša priprava pri šivalnem stroju za vnašanje spodnje niti skozi zanko zgornje niti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajemálen |
teh. ki je za zajemanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajemálo |
teh. vbočeni del priprave, stroja, s katerim se zajema, premešča kaka snov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajémanje |
glagolnik od zajemati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajémati |
1. s potisnjenjem posode, priprave v kaj tekočega, sipkega delati, da pride snov v njeno notranjost, vdolbino:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajemljív |
1. ki se da zajeti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajéra |
les. poševno prižagana ploskev deske, elementa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajésti |
1. ekspr. porabiti, zapraviti za jed, hrano:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajéten |
ekspr. ki ima razmeroma veliko razsežnost; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajéti |
1. s potisnjenjem posode, priprave v kaj tekočega, sipkega narediti, da pride snov v njeno notranjost, vdolbino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajétje |
1. glagolnik od zajeti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajétnost |
ekspr. lastnost, značilnost zajetnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajéza |
nar. vzhodnoštajersko jez:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajézditi |
1. premakniti se s pomočjo živali, na kateri se sedi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajezítev |
glagolnik od zajeziti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajezíti |
1. narediti oviro, jez, ki preprečuje, ovira odtekanje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajódlati |
v nemškem alpskem okolju zapeti melodijo brez besed s hitrim menjavanjem glasov normalnega obsega in falzeta:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajónes |
ž neskl., vir: B; povezave:
|
|
zalagálec |
kdor koga ali kaj zalaga:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaláganje |
glagolnik od zalagati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zalágati |
1. s polaganjem česa zakrivati, obdajati kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zalájati |
1. oglasiti se s kratkim, odsekanim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zalarmírati |
nenadoma poklicati k pripravljenosti ali intervenciji; opozoriti, obvestiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zalásnica |
star. lasnica, lasna sponka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zalàz |
lov. lov, pri katerem lovec zalezuje divjad:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaléči |
1. imeti dovolj velik, dober, zaželen učinek:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaléči |
z izločitvijo jajčec zaradi razmnoževanja zapolniti kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaledenéti |
1. knjiž. spremeniti se v led; zmrzniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaledenítev |
glagolnik od zaledeneti ali zaledeniti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaledeníti |
knjiž. 1. spremeniti v led:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaléga |
1. zaležena jajčeca ali iz njih izležene ličinke, bube, mlade živali:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaléganje |
glagolnik od zalegati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zalégati |
v zvezi z jajčece izločati kam zaradi razmnoževanja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zalépen |
ki se zalepi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zalepíti |
1. z lepilom, lepljivo snovjo narediti, da je kaj spet celo, v enem kosu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zalépljati |
1. z lepilom, lepljivo snovjo delati, da je kaj spet celo, v enem kosu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zalésje |
knjiž. svet za gozdom:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zalésti |
1. priti skrivoma, pritajeno z določenim namenom dovolj blizu koga:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zalèt |
1. hitro premikanje z namenom dobiti zadostno hitrost, silo za določeno dejanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaletàv |
1. ki ravna zelo hitro in premalo premišljeno:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaletávanje |
glagolnik od zaletavati se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaletávati se |
1. hitro se premikajoč prihajati v sunkovit dotik s čim:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaletávec |
ekspr. zaletav človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaletávščina |
ekspr. zaletavo dejanje ali ravnanje; zaletavost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zalêtel |
ekspr. zaletav človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zalêtel |
knjiž. zaletav:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaletéla |
ekspr. zaletava ženska:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaletélo |
slabš. zaletav človek:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaletélost |
knjiž. zaletavost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaletéti se |
1. hitro se premikajoč priti v sunkovit dotik s čim:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaletíšče |
šport. del smučarske skakalnice od vrha do odskočišča:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaletováti se |
redko zaletavati se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zalézati |
redko zalezovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zalezoválec |
kdor koga zalezuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zalezovánje |
glagolnik od zalezovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zalezováti |
1. prizadevati si priti skrivoma, pritajeno z določenim namenom dovolj blizu koga:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
186.714 186.814 186.914 187.014 187.114 187.214 187.314 187.414 187.514 187.614 
