|
zacingljáti |
dati visoke, zveneče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zacíniti |
zadelati, zaliti s kositrom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zacmériti se |
lahno zajokati s tožečim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zacmíhati se |
pridušeno, sunkovito zajokati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zacopotáti |
večkrat plosko stopiti, da se sliši glas cop:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zacurljáti |
steči, spolzeti v tankem curku:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zacvíliti |
1. oglasiti se z zelo visokim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zacvrčáti |
oglasiti se z ostrimi, odsekanimi glasovi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zacvréti |
dati kako živilo v vročo maščobo, da se scvre:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začadíti se |
knjiž. zakaditi se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
začáranec |
1. po ljudskem verovanju kdor je začaran:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začáranje |
glagolnik od začarati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začáranost |
po ljudskem verovanju stanje začaranega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začárati |
1. po ljudskem verovanju s skrivnostnimi silami povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začása |
knjiž. ob pravem času, pravočasno:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začásen |
1. ki je, obstaja, se pojavlja krajše obdobje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začêliti |
les. prižagati les pravokotno na vzdolžno os ali prižagati ga na določeno dolžino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
začêlje |
1. zadnji, končni del skupine ljudi, živali:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začeméti |
ekspr. zadremati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začenčáti |
ekspr. z vsebinsko praznim govorjenjem nekoristno porabiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začénjanje |
glagolnik od začenjati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začénjati |
1. v presledkih, še ne v celoti opravljati kako delo, dejavnost; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začepítev |
glagolnik od začepiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začépljenje |
glagolnik od začepiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začesáti |
s česanjem narediti, da kaj pride v določen položaj in tam ostane:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začêsniti |
zatrgati na mestu, kjer je kaj priraščeno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
začéten |
nanašajoč se na začetek:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začéti |
1. izraža začetek opravljanja kakega dela, kake dejavnosti; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začétnica |
1. ženska, s katero se kaj začne:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začétništvo |
1. dejstvo, da je kdo začetnik:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začímba |
snov, ki daje hrani prijeten, navadno ostrejši okus:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
začíniti |
dodati snov, ki daje hrani prijeten, navadno ostrejši okus:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začínjati |
dodajati snov, ki daje hrani prijeten, navadno ostrejši okus:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začofotáti |
1. večkrat slišno, plosko udariti po vodi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začrnítev |
tisk. temno mesto na negativu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začŕniti |
narediti kaj črno, temno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
začrtávanje |
glagolnik od začrtavati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začrvíčiti |
nav. 3. os., pog. povzročiti sunkovite bolečine, navadno v trebuhu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začúda |
ekspr. 1. izraža nenavadno visoko stopnjo:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začúdenje |
duševno stanje, ki je posledica nepričakovanega, nenavadnega dejstva, dogodka:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začúdenost |
stanje začudenega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začudljív |
knjiž. nenavaden, presenetljiv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začúdo |
ekspr. 1. izraža nenavadno visoko stopnjo:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začuméti |
ekspr. zadremati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadàh |
manj močen neprijeten vonj, navadno po slabem, pokvarjenem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zadáhel |
1. ki ima zadah:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadájati |
delati, povzročati kaj, navadno neprijetnega, slabega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zádajšnji |
knjiž. zadnji:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadáti |
1. narediti, povzročiti kaj, navadno neprijetnega, slabega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadáviti |
umoriti s stiskanjem grla:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadávljenec |
kdor je zadavljen:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadávljenje |
glagolnik od zadaviti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadebeléti |
redko zadebeliti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadebelíti |
narediti kaj {bolj} debelo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadehtéti |
knjiž. zadišati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zádel |
nar. belokranjsko lesen trikoten vrh stene pod streho na ožji strani stavbe; zatrep:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadélati |
1. s kako snovjo, predmetom narediti, da kak prostor v čem preneha obstajati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadelavína |
čeb. smolnata snov, s katero čebele v panju zalepijo reže ali oblepijo tuja živa bitja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadélj |
z rodilnikom, star. zaradi:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadelováti |
1. s kako snovjo, predmetom delati, da kak prostor v čem preneha obstajati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadéti |
1. premikajoč se priti v sunkovit dotik s čim:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadétje |
glagolnik od zadeti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadéva |
1. kar je, se dogaja in je predmet določene obravnave, zlasti uradne:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadévanje |
glagolnik od zadevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadévati |
1. premikajoč se prihajati v sunkovit dotik s čim:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadéven |
1. knjiž. ki se nanaša na določeno zadevo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadévica |
ekspr. manjšalnica od zadeva:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadévščina |
ekspr. zadeva:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadežíti |
brezoseb., knjiž. namočiti, zmočiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadíhanost |
stanje zadihanega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadihávati se |
redko hitro, sunkovito dihati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadímiti |
narediti, da je kje polno dima:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadímljenje |
glagolnik od zadimiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadíranje |
glagolnik od zadirati se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadírati |
s sunki delati, da kaj ostrega, koničastega pride v kaj in tam ostane:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadírati se |
ekspr. oglašati se z močnim, neprijetnim glasom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadírčen |
ki z močnim, neprijetnim glasom izraža nezadovoljstvo, nesoglasje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadirčljív |
redko zadirčen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadírčnež |
ekspr. zadirčen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadírčnost |
lastnost zadirčnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadirljív |
redko zadirčen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadirljívec |
redko zadirčen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadirljívost |
redko zadirčnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadivjáti |
1. nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadnjáča |
nekdaj puška, ki se polni zadaj:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zádnjejezíčen |
lingv. ki se tvori z zadnjim delom jezične ploskve:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zádnjenavedèn |
ki je zadnji naveden:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zádnjeplasíran |
publ. ki se uvrsti na zadnje mesto; zadnjeuvrščen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zádnjeuvrščèn |
ki se uvrsti na zadnje mesto:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zádnje... |
nanašajoč se na zadnji:; prvi del zloženk, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zádnji |
1. ki leži, je zadaj, za čim:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zádnjica |
1. spodnji zadnji del človeškega trupa med bokoma:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zàdôbnost |
lingv. razmerje med dvema dejanjema, pri katerem se časovno drugo dejanje gleda s stališča prvega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadólbsti |
knjiž. z dolbenjem narediti, izoblikovati; izdolbsti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadólje |
knjiž. svet za dolino, dolinami:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadolžênec |
kdor je zadolžen:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadolžênost |
stanje zadolženega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadolževánje |
glagolnik od zadolževati se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadolževáti se |
postajati komu dolžen določeno vsoto denarja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadolžítev |
glagolnik od zadolžiti se:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
186.414 186.514 186.614 186.714 186.814 186.914 187.014 187.114 187.214 187.314 
