vzpostávljati |
1. delati, prizadevati si, da začenja obstajati kako zaželeno stanje, dejstvo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vzpŕhniti |
knjiž. prhniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vzprhutávati |
večkrat vzprhutati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vzpríčo |
star., z rodilnikom 1. zaradi:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vzradostíti |
knjiž. razveseliti, osrečiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vzradoščênost |
knjiž. veselje, sreča:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vzradováti |
knjiž. razveseliti, osrečiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vzrát |
nav. mn., nar. travnat svet na koncu njive, kjer se pri oranju obrača plug; ozara:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vzravnáti |
narediti, da pride kaj v pokončen položaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vzravnáva |
glagolnik od vzravnati:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vzravnávati |
delati, da prihaja kaj v pokončen položaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vzredítelj |
vet. lastnik psice, ki se redi za vzrejo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vzredíti |
1. z oskrbo, nego živali doseči, da se razvije do gospodarsko, uporabno zaželene razvojne stopnje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vzréja |
1. oskrba, nega živali z namenom, da se razvije do gospodarsko, uporabno zaželene razvojne stopnje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vzréjanje |
glagolnik od vzrejati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vzréjati |
1. z oskrbo, nego živali dosegati, da se razvije do gospodarsko, uporabno zaželene razvojne stopnje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vzrejeválec |
kdor vzreja živali:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vzrepénčiti se |
ekspr. razjeziti se, razburiti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vzróčen |
nanašajoč se na vzrok:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vzročênje |
glagolnik od vzročiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vzročíti |
šport. dati, dvigniti roko navzgor:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vzrojíti |
ekspr. glasno se razjeziti, razburiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vzrojljív |
ekspr. ki se {rad} glasno razjezi, razburi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vzropotáti |
knjiž. zaropotati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vzšuméti |
knjiž. zašumeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vztrájanje |
glagolnik od vztrajati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vztrájati |
1. kljub težavnosti, nasprotovanju še naprej biti, ostajati; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vztrájen |
1. ki kljub težavnosti, nasprotovanju ne preneha opravljati svojega dela, dejavnosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vztrájnež |
ekspr. vztrajen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vztrepèt |
glagolnik od vztrepetati:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vztrepetávanje |
glagolnik od vztrepetavati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vzvalovítev |
glagolnik od vzvaloviti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vzvalovíti |
1. premakniti se v obliki vala, valov:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vzvelíčati |
knjiž. zveličati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vzvíh |
knjiž. zavih {navzgor}:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vzviháriti |
ekspr. 1. močno vzvaloviti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vzvíhati |
knjiž. zavihati {navzgor}:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vzvíhniti |
knjiž. zavihniti {navzgor}:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vzvihráti |
1. viseč neurejeno, vijugajoče dvigniti se zaradi hitrega premikanja zraka:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vzvihrávati |
1. viseč v presledkih neurejeno, vijugajoče dvigati se zaradi hitrega premikanja zraka:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vzvíšen |
1. ki je, sega višje od okolice:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vzvíšenec |
ekspr. vzvišen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vzvíti se |
knjiž. zviti se navzgor, kvišku:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vzvòd |
1. podolgovata priprava ali del naprave, vrtljiv okoli nepremične osi, za dviganje, premikanje bremen:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
vzvôden |
teh. ki ima smeri vodnega toka nasprotno smer:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vzvódje |
teh. več med seboj povezanih vzvodov kake priprave, stroja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vzvòj |
1. teh. obremenitev trdnega telesa pri delovanju dveh enako velikih, nasprotno usmerjenih sil, pravokotnih na vzdolžno os:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vzvràt |
nav. mn., nar. dolenjsko travnat svet na koncu njive, kjer se pri oranju obrača plug; ozara:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vzvráten |
1. ki je nasproten prvotnemu gibanju:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vzvrníti |
knjiž. prevrniti nazaj, vznak:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vzvrtéti |
redko zavrteti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vzvrtínčiti |
povzročiti, da se kaj začne premikati v spiralastih zavojih:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vzžaréti |
knjiž. zažareti, šireč se navzgor, kvišku:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vzžarévati |
knjiž. večkrat zažareti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vz... |
1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje; predpona, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vžgáti |
1. narediti, povzročiti, da kaj začne goreti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vžgáti |
z žarečim predmetom narediti kaj v kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vžíg |
glagolnik od vžgati1:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vžigáč |
knjiž. priprava, napolnjena z razstrelivom ali snovjo, ki povzroči eksplozijo glavnega naboja; vžigalnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vžigálec |
redko vžigalnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vžigálec |
kdor vžiga kaj v kaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vžigálica |
kratka paličica z vnetljivo glavico, ki se pri drgnjenju ob hrapavo površino vžge:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vžíganje |
glagolnik od vžigati1:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vžíganje |
glagolnik od vžigati2:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vžígati |
1. delati, povzročati, da kaj začne goreti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vžígati |
z žarečim predmetom delati kaj v kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vživéti se |
1. živeč v novem okolju začeti živeti skladno z njim:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vživétje |
glagolnik od vživeti se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vžívljanje |
glagolnik od vživljati se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vžívljati se |
1. živeč v novem okolju začenjati živeti skladno z njim:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vžréti se |
ekspr. zajesti se, prodreti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
v... |
1. v glagolskih sestavljenkah, včasih okrepljena z v za izražanje; predpona, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
w |
(dvojni) w (dvojnega) wéja tudi {dvojnega} w-ja, črka latinice, ki stoji v slovenski abecedi med v in x:; m neskl.,m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
wálaby |
prid. neskl., vir: B; povezave:
|
wártburg |
tip osebnega avtomobila vzhodnonemške tovarne iz Eisenacha:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
Wássermannov |
med., navadno v zvezi Wassermannova reakcija in wassermannova reakcija reakcija pri preizkusu s serumom za dokazovanje prisotnosti za sifilis značilnih protiteles:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
wéber |
fiz. enota za merjenje magnetnega pretoka:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
wélfare |
prid. neskl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
wélfarestate |
ž neskl., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
welter |
neskl. pril., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
Wêrtheimov |
med., v zvezi Wertheimova operacija operacija, pri kateri se popolnoma odstranijo maternica, maternični priveski, del nožnice in bezgavke v spodnjem delu medenice; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
whíg |
v angleškem okolju član liberalne stranke:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
whithworth |
prid. neskl., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
wídia |
prid. neskl., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
wístar |
prid. neskl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
wítloof |
vrtn. radič z velikimi, krhkimi listi v valjastih glavah, belgijski radič:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
worcester |
prid. neskl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
x |
íks -a, črka latinice, ki stoji v slovenski abecedi med w in y:; m neskl.,m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
XY |
XY XY-a, ekspr., kot nadomestilo za ime in priimek neznana ali namenoma neimenovana oseba:; m neskl.,m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
y |
ípsilon tudi ipsílon -a, črka latinice, ki stoji v slovenski abecedi med x in z:; m neskl.,m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
yági |
prid. neskl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
yúlon |
tekst. poliamidno vlakno jugoslovanske proizvodnje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
z |
z zéja tudi z-ja, štiriindvajseta črka slovenske abecede:; m neskl.,m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
z |
pred nezvenečimi soglasniki s, v zvezi z osebnim zaimkom za 3. os. stil. ž I. z rodilnikom 1. za izražanje usmerjenosti stran; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
za |
v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka v tožilniku zá-, I. z rodilnikom za izražanje časa, v katerem se dejanje dogaja:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
zaapnéti |
prepojiti se s kalcijevim karbonatom; poapneti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaárati |
dati aro za kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zabádanje |
glagolnik od zabadati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zabádati |
s sunki, potiskanjem delati, da koničasti del predmeta pride v kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zabalínati |
ekspr. z balinanjem nekoristno porabiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|