vrataríca |
ženska, ki poklicno nadzoruje vstopanje in izstopanje skozi vhodna vrata, daje informacije:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vratáriti |
knjiž. biti vratar, delati kot vratar:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vratí |
nar. vzhodnoštajersko travnat svet na koncu njive, kjer se pri oranju obrača plug; ozara:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vratìč |
bot. rastlina z ostro nazobčanimi listi in rumenimi ali belimi cveti v koških, Tanacetum:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vratílo |
tekst. navijalni valj na ročnih statvah:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vratíšče |
bot. del rastline med korenino in steblom; koreninski vrat; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vrátnica |
1. vratno krilo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vratníca |
nav. mn., nar. prekmursko travnat svet na koncu njive, kjer se pri oranju obrača plug; ozara:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vratolòm |
ekspr. 1. dejanje, pri katerem si osebek lahko zlomi vrat:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vratolómen |
ekspr. 1. zaradi možnosti zloma vratu smrtno nevaren:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vratolómnost |
ekspr. 1. lastnost, značilnost vratolomnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vratovína |
svež ali prekajen svinjski vrat:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vrázovstvo |
narodni, jezikovni nazor ali ravnanje, značilno za Stanka Vraza:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vráža |
verovanje, prepričanje, da lahko kaka stvar, dejanje na razumsko nedoumljiv način vpliva na usodo, življenje koga:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vrážar |
kdor na podlagi vraže, vraž; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vrážarica |
ženska, ki na podlagi vraže, vraž; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vraževérec |
knjiž. vraževeren človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vraževéren |
1. ki veruje, verjame v vraže:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vraževérnež |
vraževeren človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vraževérnost |
lastnost vraževernega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vražíca |
1. ženska oblika od vrag:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vražíti |
zastar. prerokovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vŕba |
drevo ali grm z dolgimi, šibastimi vejami in ozkimi, podolgovatimi listi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
vrbáča |
nar. vzhodnoštajersko vrba:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vŕbica |
nav. ekspr. manjšalnica od vrba:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vŕbin |
pridevnik od vrba:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vŕbji |
redko vrbov:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vrbogójstvo |
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vrb:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vrbopletárstvo |
pletarstvo, pri katerem se uporablja vrbovo šibje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vŕbovica |
redko vrbova šiba:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vrbovolísten |
knjiž. po obliki podoben vrbovim listom:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vrčáti |
knjiž. 1. renčati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vrdévati |
nar. oskrbovati, skrbeti za:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vréča |
1. priprava iz kosa tkanine, papirja, sešitega, zlepljenega na treh straneh, za shranjevanje, prenašanje česa drobnega, sipkega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vréčar |
nav. mn., zool. sesalci, katerih samice imajo trebušno vrečo, Marsupialia:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vréčarica |
zool., v zvezah: kune vrečarice kuni podobni avstralski sesalci z navadno lisastim kožuhom, katerih samice imajo trebušno vrečo, Dasyurinae; podgana vrečarica podgani podoben, na drevju živeči ameriški sesalec, Didelphis; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vrečevína |
groba tkanina iz jute, bombaža zlasti za izdelavo vreč:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vrečevínast |
ki je iz vrečevine:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vréči |
1. s silo, navadno ročno, povzročiti, da preide kaj po zraku na drugo mesto:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vrèd |
v zvezi z z izraža udeleženost s še kom ali čim pri kakem dejanju, stanju:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vréden |
1. z izrazom količine izraža značilnost česa glede na; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vrednôta |
čemur priznava kdo veliko načelno vrednost in mu zato daje prednost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
vrednôten |
knjiž. nanašajoč se na vrednoto:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vrednôtenje |
glagolnik od vrednotiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vrednôtiti |
določati, ugotavljati vrednost, pomen, kakovost česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vrednôtnica |
fin. 1. listek z nominalno vrednostjo za plačilo storitev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vrèl |
ki vre:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vrélec |
1. tekočina, zlasti voda, ki vre, priteka iz zemlje na površje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vrélen |
nanašajoč se na {kemično} vrenje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vrelíšče |
fiz. temperatura, pri kateri ob navadnem tlaku tekočina vre ali se para utekočinja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
vrélnica |
agr. prostor, v katerem vre mošt:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vrélo |
knjiž. 1. izvir:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vreménar |
kdor napoveduje vreme:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vremenoslóvec |
strokovnjak za vremenoslovje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vremenotvóren |
meteor. nanašajoč se na nastajanje vremenskih pojavov:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vrémščina |
vino iz okolice Vrem na Primorskem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vrênje |
1. glagolnik od vreti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vrésnica |
vrtn. prst s sveta, poraslega z vreso ali reso; vresovka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vrésniti |
knjiž. vreskniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
vreščáč |
ekspr. kdor {rad} vrešči:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vreščáj |
1. glas, ki nastane pri vreščanju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vreščálo |
slabš. kdor {rad} vrešči:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vreščánje |
glagolnik od vreščati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vreščáti |
1. oglašati se z močnimi, rezkimi, neprijetnimi glasovi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vreščàv |
1. ki {rad} vrešči:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vretênčar |
nav. mn., zool. žival, ki ima {vretenčasto} hrbtenico:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
vretênec |
zool., v zvezah: mali vretenec majhna sladkovodna riba z vretenastim trupom in vitkim repom; upiravec; veliki vretenec manjša sladkovodna riba z vretenastim trupom in vitkim repom; čep; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vreteníti se |
nav. 3. os., star. delati klase:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vretêno |
1. priprava ali del stroja v obliki na koncih zožene palice, na katero se pri predenju navija preja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vréti |
1. gibati se, vrteti se zaradi dviganja mehurčkov pare, nastalih ob močnem segrevanju tekočine:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vrética |
zool. podlasici podobna žival z belo ali rumeno dlako, Mustela putorius furo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vrétina |
nar. prekmursko vrelec, izvir:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vrétje |
1. glagolnik od vreti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vrèz |
1. glagolnik od vrezati:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vrézati |
1. z rezanjem narediti, izoblikovati kaj v kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vrezína |
knjiž., redko vrez, zareza:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vrezljáti |
z rezljanjem narediti, izoblikovati kaj v kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vrezoválec |
kdor vrezuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vrezovánje |
glagolnik od vrezovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vrezováti |
1. z rezanjem delati, oblikovati kaj v kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vŕh |
1. vsaka od vzpetin, v katere se gorovje v višjem delu razcepi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
vrh |
z rodilnikom 1. za izražanje mesta, položaja na vrhu česa:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
vrhàt |
ki ima velik, izrazit vrh:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vŕhati |
knjiž. polniti bolj kot do vrha, roba:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vŕhnji |
1. ki je, leži najvišje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vŕhnjica |
anat. plast celic na površini kože ali sluznice:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vŕhnjičen |
pridevnik od vrhnjica:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vrholéti |
zastar., navadno v zvezi z v dosegati vrh, višek:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vrholíčiti |
zastar., navadno v zvezi z v dosegati vrh, višek:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vrhovàt |
1. ki ima velik, izrazit vrh; vrhat:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vrhováti |
knjiž., navadno v zvezi z v dosegati vrh, višek:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vrhovátiti |
star. nalagati, kopičiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vrhóvec |
kdor živi na vrhu ali je doma z vrha:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vrhóven |
1. ki je v razvrstitvi glede na oblast, pooblastila na najvišjem mestu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vrhovína |
gozd. les v obliki drevesnih vrhov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vrhóvje |
ekspr. več vrhov, vrhovi {dreves}:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vrhóvnost |
knjiž. 1. politična neodvisnost, samostojnost; suverenost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vŕhu |
z rodilnikom 1. star. za izražanje mesta, položaja na vrhu česa; vrh:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vrhún |
ekspr. hrib, vrh:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vrhúnec |
1. razvojna stopnja, obdobje največje kakovosti, uspešnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|