|
ustanovnína |
denarni prispevek ob ustanovitvi česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustáš |
pripadnik hrvaške organizacije, ki je aprila 1941 prevzela oblast v Neodvisni državi Hrvatski:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustáva |
temeljni zakon države:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ustáva |
redko ustavitev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ustáven |
nanašajoč se na ustavo, zakon:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustavítev |
glagolnik od ustaviti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustáviti |
1. narediti, povzročiti, da se kaj preneha gibati, premikati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustavljáč |
1. kdor koga ali kaj ustavlja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustávljanje |
glagolnik od ustavljati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustávljati |
1. delati, povzročati, da se kaj preneha gibati, premikati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustavljív |
ki se da ustaviti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustávnost |
1. skladnost z ustavo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ústenje |
ekspr. hvaljenje, bahanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ústež |
ekspr. kdor se {rad} hvali, baha:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ústiti se |
ekspr. hvaliti se, bahati se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ústje |
1. kraj, kjer se reka izliva v drugo reko, morje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ústna |
knjiž. ustnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustnáča |
nav. mn., zool. morske ribe z raznobarvnimi pegami na hrbtu in z dolgo hrbtno plavutjo, Labridae; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustnàt |
bot. ki ima ustno:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ústnica |
1. vsak od dveh mesnatih robov ustne odprtine; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ústničnoústničen |
lingv. ki se tvori z obema ustnicama:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustolíčenje |
glagolnik od ustoličiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustoličeválec |
kdor ustoličuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustoličevánje |
glagolnik od ustoličevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustoličeváti |
1. podeljevati, priznavati visoko cerkveno službo ali vladarsko oblast s simbolično postavitvijo na prestol:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustolíčiti |
1. podeliti, priznati visoko cerkveno službo ali vladarsko oblast s simbolično postavitvijo na prestol:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustonóša |
zool. sladkovodna riba, ki vali ikre v ustni votlini, Tilapia; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustòp |
knjiž. drža, položaj {telesa}, zlasti pri stanju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustópati se |
postavljati se z nekoliko razkoračenimi nogami, da ima telo večjo stabilnost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustopíti se |
postaviti se z nekoliko razkoračenimi nogami, da ima telo večjo stabilnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustrahoválen |
s katerim se ustrahuje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustrahovánje |
glagolnik od ustrahovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustrahováti |
z grožnjami, s silo dosegati, da se kdo boji:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustranjeváti |
knjiž. urejati, razvrščati stolpce stavka {v strani}; lomiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustrašljív |
redko boječ, bojazljiv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustréči |
z dajalnikom izpolniti komu željo, zahtevo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustrelítev |
glagolnik od ustreliti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustrelíti |
1. s sprožitvijo orožja povzročiti, da izstrelek zleti iz njega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustreljênec |
kdor je ustreljen:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustrézati |
1. imeti zaželene, potrebne lastnosti, značilnosti glede na kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustrézen |
1. ki ima zaželene, potrebne lastnosti, značilnosti glede na kaj:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustréznica |
lingv. izraz z enakim pomenom v drugem jeziku:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustrežljív |
ki rad ustreže:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustrežljívost |
lastnost, značilnost ustrežljivega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustríči |
1. pri striženju raniti, poškodovati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustŕmiti se |
knjiž. postati {bolj} strm:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustròj |
knjiž. 1. zgradba, sestava:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustrojíti |
usnj. obdelati surovo živalsko kožo s strojili:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustrúpati |
nar. primorsko skrhati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustvarítelj |
knjiž. ustvarjalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustvarítev |
1. glagolnik od ustvariti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustváriti |
1. s svojo dejavnostjo narediti, da kaj nastane:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustvarjálčev |
pridevnik od ustvarjalec:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustvarjálec |
kdor ustvarja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustvarjálstvo |
knjiž. ustvarjalnost:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustvárjanje |
glagolnik od ustvarjati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustvárjati |
1. s svojo dejavnostjo delati, da kaj nastane:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustvárjenje |
glagolnik od ustvariti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustvarljív |
knjiž. ki se da ustvariti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
usúti |
1. spraviti kam kaj sipkega, drobnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
usúžnjenost |
ekspr. stanje usužnjenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
usužnjeváti |
1. knjiž. delati, da je kdo suženj, da opravlja suženjska dela:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
usúžnjiti |
1. knjiž. narediti, da je kdo suženj, da opravlja suženjska dela:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
usvájanje |
glagolnik od usvajati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
usvájati |
knjiž. 1. sprejemati kaj tujega in delati za svoje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
usvetlíti |
redko osvetliti, zloščiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
usvojítev |
glagolnik od usvojiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
usvojíti |
knjiž. 1. sprejeti kaj tujega in narediti za svoje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
úš |
1. majhen zajedavec z zelo sploščenim telesom in brez kril, ki živi na sesalcih in ptičih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uščíp |
stisk manjše površine kože s konci {prvih treh} prstov, s katerim se povzroča bolečina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uščipljív |
knjiž. piker, zbadljiv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uščípniti |
1. s stiskom manjše površine kože s konci {prvih treh} prstov povzročiti bolečino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ušésnica |
nav. mn., star. naušnik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ušibíti se |
upogniti se, ukriviti se zaradi teže bremena:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ušíca |
zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ušíniti |
star. upogniti, ukriviti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ušív |
1. ki ima uši:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ušívec |
nav. ekspr. 1. kdor ima uši:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ušpíčiti |
pog., ekspr. narediti kaj neprimernega, nedovoljenega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utája |
glagolnik od utajiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utajeválec |
kdor kaj utajuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utajeváti |
delati, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utajítev |
glagolnik od utajiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utajíti |
1. uspeti v tajenju tega, česar je osebek obdolžen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utápljanje |
glagolnik od utapljati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utápljati |
1. delati, da pride kaj pod {vodno} gladino:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utečênost |
stanje, ko se {nanovo uvedena} dejavnost na kakem področju, mestu opravlja redno, brez zastojev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utêči |
1. {nezaželeno} tekoč se odstraniti od kod, iz česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utegníti |
z nedoločnikom 1. imeti možnost narediti kaj glede na razpoložljivi čas:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utéha |
kar deluje, vpliva na koga tako, da preneha biti žalosten, nesrečen, vznemirjen:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utelésba |
knjiž. utelešenje, utelesitev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utelesítev |
glagolnik od utelesiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utelésiti |
1. narediti, da se kaj začne kazati na telesen, čutno zaznaven način:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uteléšati |
1. delati, da se kaj začne kazati na telesen, čutno zaznaven način:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uteléšenje |
glagolnik od utelesiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utemeljevánje |
glagolnik od utemeljevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utemeljítelj |
kdor kaj utemelji:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utemeljítev |
glagolnik od utemeljiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utenzílija |
nav. mn., teh. orodje, pomožne priprave v tekstilni proizvodnji:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
úterus |
anat. spolni organ, v katerem se razvija oplojeno jajčece do poroda; maternica:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
184.014 184.114 184.214 184.314 184.414 184.514 184.614 184.714 184.814 184.914 
