|
urásti |
z rastjo postati za mere česa prevelik:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uráščati |
z rastjo postajati za mere česa prevelik:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uravnálec |
knjiž. 1. kdor kaj uravna:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uravnánost |
knjiž. naravnanost, usmerjenost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uravnáti |
1. narediti, da pride kaj v ravno vrsto:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uravnáva |
1. glagolnik od uravnati:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uravnaválec |
knjiž. kdor kaj uravnava:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uravnaválen |
s katerim se kaj uravnava:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uravnávanje |
glagolnik od uravnavati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uravnávati |
1. delati, da prihaja kaj v ravno vrsto:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uravnotéženje |
glagolnik od uravnotežiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uravnoteževáti |
1. spravljati v stanje, v katerem je teža telesa, teles na obeh straneh enaka:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uravnotéžiti |
1. spraviti v stanje, v katerem je teža telesa, teles na obeh straneh enaka:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uravnovésiti |
1. spraviti v stanje, v katerem je teža telesa, teles na obeh straneh enaka:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uravnovéšanje |
glagolnik od uravnovešati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uravnovéšati |
1. spravljati v stanje, v katerem je teža telesa, teles na obeh straneh enaka:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uravnovéšenje |
glagolnik od uravnovesiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
urbálen |
knjiž., redko mesten, mestno urejen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
urbàn |
nar. dolenjsko steklenica, ki drži štiri ali pet litrov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
urbán |
knjiž. mesten, mestno urejen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
urbáničen |
knjiž., redko mesten, mestno urejen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
urbaníst |
strokovnjak za urbanizem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
urbanizácija |
glagolnik od urbanizirati:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
urbanízem |
dejavnost, ki se ukvarja z načrtovanjem, urejanjem naselij:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
urbanizírati |
urb. delati, povzročati, da postaja kaj mestno, mestno urejeno:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
urbár |
zgod. knjiga s seznamom dohodkov zemljiškega gospoda od podložnikov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
urbariálen |
urbarski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
urbarizírati |
zgod., v fevdalizmu pridobivati neuporabna tla za poljedelsko obdelovanje:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
urbárščina |
zgod. z urbarjem določena dajatev zemljiškemu gospodu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
úrbas |
obrt. sprednji del zgornjega dela obuvala; prednjik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
úrbi et órbi |
knjiž. povsod:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
úrdu |
uradni jezik Pakistana:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
urêči |
1. po ljudskem verovanju navadno z besedo, s pogledom povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
urédba |
1. splošni pravni akt, ki ga izda najvišja izvršna oblast na podlagi ustave ali zakona:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uredítev |
1. glagolnik od urediti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uredíti |
1. narediti, da pride kaj v določen red:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uredníca |
ženska oblika od urednik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
uredníštvo |
1. opravljanje uredniških del:; s, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
uréja |
kem. brezbarvna kristalna snov, ki je v seču; sečnina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uréjanje |
glagolnik od urejati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uréjati |
1. delati, da prihaja kaj v določen red:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
urejeválec |
1. kdor kaj ureja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uremíja |
med., vet. zastrupitev krvi s sečem, sečekrvnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
úren |
ki zaradi gibčnosti, spretnosti lahko opravi kako pot ali delo v kratkem času:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uresníčenje |
glagolnik od uresničiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uresničeválec |
kdor kaj uresničuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uresničevánje |
glagolnik od uresničevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uresničeváti |
1. delati, da kaj, kar obstaja v mislih, postaja resničnost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uresničítelj |
kdor kaj uresniči:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uresničítev |
glagolnik od uresničiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uresníčiti |
1. narediti, da kaj, kar obstaja v mislih, postane resničnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uresničljív |
ki se da uresničiti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uretán |
kem. sečnini sorodna spojina, ki se uporablja v farmaciji, kemični industriji:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uréter |
anat. cev, ki odvaja seč iz ledvic v sečni mehur; sečevod:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
urèz |
1. glagolnik od urezati:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uréza |
knjiž. urez, ureznina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
urézati |
1. pri rezanju raniti, poškodovati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ureznína |
med. rana, poškodba, povzročena z ostrim predmetom, rezilom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
urezoválec |
delavec, ki urezuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
urezovánje |
glagolnik od urezovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
urgénca |
adm. opomin, ponovna zahteva, da kdo izpolni obveznost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
urgénten |
1. knjiž. nujen, neodložljiv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
urgéntnost |
knjiž. lastnost, značilnost urgentnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
urgírati |
1. adm. opomniti koga, ponovno zahtevati od koga, da izpolni obveznost:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
úrh |
zool. brezrepa dvoživka z rumeno lisastim trebuhom in bradavičasto kožo na hrbtu, Bombina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
úrh |
evfem., v zvezi klicati urha bruhati:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
úrica |
nav. ekspr. manjšalnica od ura:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
urín |
med. tekočina, ki jo izločajo ledvice; seč:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uriníranje |
glagolnik od urinirati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
úriti |
z vajo, ponavljanjem usposabljati koga za določeno delo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
úrjenje |
glagolnik od uriti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
úrlavb |
nižje pog. dopust, zlasti vojaški:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
úrna |
knjiž. vrč, lonec:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uróčen |
ki uroči; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uročênost |
po ljudskem verovanju stanje uročenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uročíti |
1. po ljudskem verovanju navadno z besedo, s pogledom povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uročljív |
po ljudskem verovanju 1. ki se da uročiti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
úrogenitálen |
anat. nanašajoč se na mokrila in spolovila:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
urológ |
zdravnik specialist za urologijo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
urologíja |
veda o mokrilih pri moških in ženskah in o spolovilih pri moških ter o njihovem zdravljenju; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
úrša |
ekspr. nekoliko nerodna, nespametna ženska:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
usàd |
1. vdolbina, jama na strmem pobočju, kjer se odtrga zemlja in zdrsne navzdol:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
usadína |
knjiž., redko gmota zemlje, ki se na strmem pobočju loči, odtrga od celote in zdrsne navzdol; usad:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
usáhel |
1. ki je suh, brez vode:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
usahnítev |
glagolnik od usahniti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
usahováti |
knjiž. usihati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
usájanje |
glagolnik od usajati se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
usájati se |
ekspr. jeziti se, hudovati se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
usánjati |
knjiž. 1. narediti, povzročiti, da kdo začne sanjati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uscanè |
vulg. bojazljiv, strahopeten človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uscanè |
vulg. bojazljiv, strahopeten človek:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uscánec |
vulg. deček, ki še ne more zavestno uravnavati odvajanja seča:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uséčen |
grad. nanašajoč se na usek, usekan prostor:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uséči |
star. usekati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
usèd |
1. glagolnik od usesti se:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uséda |
knjiž., redko used, vdolbina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
usedálen |
teh. ki se uporablja za ločevanje trdnih delcev iz tekočine z usedanjem:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
usédanje |
glagolnik od usedati se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
usedlína |
1. kar se usede, nabere na dnu, navadno v tekočini:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
usídranje |
glagolnik od usidrati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
183.814 183.914 184.014 184.114 184.214 184.314 184.414 184.514 184.614 184.714 
