|
umovánje |
glagolnik od umovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
umováti |
knjiž. premišljevati, razmišljati, zlasti teoretično:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
umŕli |
kdor je umrl:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
umrlína |
zgod., v fevdalizmu dajatev zemljiškemu gospodu od podložnikove zapuščine:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
umrljív |
ki umre:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
umŕtje |
knjiž. glagolnik od umreti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
umrtvênje |
glagolnik od umrtviti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
umrtvíčiti |
knjiž. omrtvičiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
umrtvíti |
1. narediti kaj neobčutljivo, brezčutno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
umrzlíti se |
knjiž., redko shladiti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
úmstven |
knjiž. umski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
úmstvenost |
knjiž. umskost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
unanimízem |
lit. francoska literarna smer v začetku 20. stoletja, ki prikazuje posamezne človeške usode, vpletene v družbeno in duševno življenje množice, kolektiva; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
unášati se |
ekspr. postajati manj intenziven, manj izrazit:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
unciála |
1. zgod. grška in latinska pisava z enako visokimi zaokroženimi vélikimi črkami, ki se je uporabljala od 4. do 8. stoletja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
únča |
angleška in ameriška utežna enota, približno 28,35 g:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
underground |
gibanje med mlajšo generacijo, zlasti na področju kulture, ki se kaže v odklanjanju ustaljenih estetskih vrednot:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
undína |
mitol. ženski podobno bitje, ki živi v vodi in s svojo lepoto in petjem vabi, mami ribiče in mornarje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
unejevóljiti |
knjiž. vznejevoljiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uneresníčiti |
knjiž. narediti neresnično:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
unesco |
prid. neskl., vir: N; povezave:
nova beseda
wiki
|
|
unêsti se |
ekspr. 1. izgubiti prvotno moč, vnemo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
unevóljiti |
knjiž. vznejevoljiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
unfair |
prid. neskl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
úngariš |
m neskl., vir: B; povezave:
|
|
uniát |
rel. katoličan vzhodnega obreda:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uníčenje |
glagolnik od uničiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uničeválec |
kdor uničuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uničevánje |
glagolnik od uničevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uničeváti |
1. delati, povzročati, da kaj preneha obstajati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uníčiti |
1. narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uničljív |
ki se da uničiti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
unificíranje |
knjiž. poenotenje, izenačenje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
unificírati |
knjiž. poenotiti, izenačiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
unifórma |
oblačilo, po blagu, kroju in barvi enotno za vse pripadnike določene vojske, člane določenega društva, delavce določenega poklica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
uniformíranec |
kdor nosi uniformo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uniformíranje |
glagolnik od uniformirati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uniformízem |
knjiž. težnja po enoličnosti, poenotenosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
unifórmnost |
knjiž. lastnost, značilnost uniformnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uníja |
knjiž. zveza, združenje, skupnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
únilaterálen |
ênostránski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
únimog |
terensko vozilo, ki se uporablja v različne namene:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
únipoláren |
elektr. ki ima en pol, enopolen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
unitárec |
1. rel. pripadnik katerekoli verske sekte, ki je proti dogmi o sv. Trojici:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
unitáren |
1. knjiž. enoten, združevalen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
univerbizácija |
lingv. nastanek enobesednega poimenovanja iz večbesednega, poenobesedenje; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
univêrsitas |
ž neskl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
univerzálen |
1. ki se nanaša na celoto, splošnost, ne na posamezno, posebno:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
univerzalizácija |
glagolnik od univerzalizirati:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
univerzalízem |
1. filoz. nazor, ki poudarja pomen celote, splošnega pred posameznim, posebnim:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
univerzalizírati |
knjiž. narediti, da postane kaj univerzalno, splošno:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
univerziáda |
šport. mednarodne športne prireditve študentov, organizirane vsaki dve leti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
univêrzum |
knjiž. {neizmeren} prostor kot urejena celota; vesoljni prostor, vesolje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
univ. |
kratica, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
unóvčenje |
glagolnik od unovčiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
unovčevánje |
glagolnik od unovčevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
unovčeváti |
1. ekon. spreminjati v denarna sredstva:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
unóvčiti |
1. ekon. spremeniti v denarna sredstva:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
unovčljív |
ekon. ki se da spremeniti v denarna sredstva:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
unovčljívost |
ekon. lastnost, značilnost unovčljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
únra |
kratica, od 1943 do 1949 Uprava Združenih narodov za pomoč in obnovo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uobičájiti |
knjiž. narediti, da kaj postane običaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uoblíčiti |
star. izoblikovati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uobráziti |
zastar. izoblikovati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
úp |
1. kar se upa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
upàd |
glagolnik od upasti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
upádanje |
glagolnik od upadati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
úpanje |
1. duševno stanje, ko se vidi možnost za rešitev iz težkega položaja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
úpapóln |
knjiž. poln upanja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
upáriti |
z dovajanjem toplote pri vrelišču povzročiti, da snov preide iz tekočega stanja v plinasto:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
upárjanje |
glagolnik od uparjati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
upárjati |
z dovajanjem toplote pri vrelišču povzročati, da snov prehaja iz tekočega stanja v plinasto:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
úpati |
1. biti v duševnem stanju, ko se vidi možnost za rešitev iz težkega položaja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
upéhanec |
ekspr. kdor je upehan:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
upéhati |
s priganjanjem k teku, hitri hoji povzročiti pri kom težko dihanje, občutek utrujenosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
upehováti se |
redko večkrat se upehati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
upénjati se |
nar. opravljati kako delo z veliko truda, napora; napenjati se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
upepelítev |
glagolnik od upepeliti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
upepelíti |
1. z ognjem, visoko temperaturo spremeniti v pepel:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
upepeljeválnica |
stavba, prostor, kjer se sežigajo mrliči; krematorij:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
upepeljevánje |
glagolnik od upepeljevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
upepeljeváti |
1. z ognjem, visoko temperaturo spreminjati v pepel:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
upériti |
1. obrniti orožje proti komu z namenom zagroziti, zapretiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
upérjati |
1. obračati orožje proti komu z namenom zagroziti, zapretiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
upesnítev |
glagolnik od upesniti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
upésniti |
izraziti, prikazati v pesmi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
upesnjevánje |
glagolnik od upesnjevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
upesnjeváti |
izražati, prikazovati v pesmi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
upetáti |
ekspr. uiti, oditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
upijániti |
1. z dajanjem alkoholne pijače v veliki količini povzročiti, da je kdo pijan:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
upijánjati |
1. z dajanjem alkoholne pijače v veliki količini povzročati, da je kdo pijan:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
upijanljív |
ki upijani, upijanja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
upíranje |
glagolnik od upirati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
upírati |
1. postavljati kaj tako, da pri delovanju kake sile ostane na določenem mestu, v določenem položaju:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
upirávec |
zool. majhna sladkovodna riba z vretenastim trupom in vitkim repom, Aspro streber:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uplàh |
redko uplahnitev:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uplahnítev |
glagolnik od uplahniti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uplahováti |
redko plahneti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uplašíti |
redko 1. splašiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uplenítelj |
lov. kdor upleni divjad:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
183.614 183.714 183.814 183.914 184.014 184.114 184.214 184.314 184.414 184.514 
