|
uglájati |
1. delati kaj gladko, ravno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uglájenost |
lastnost, značilnost uglajenega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
uglasbítev |
1. glagolnik od uglasbiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uglasítev |
glagolnik od uglasiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uglasíti |
1. naravnati glasbilo na določeno tonsko višino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uglaševálec |
kdor uglašuje glasbene instrumente:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uglaševálo |
elektr. visokofrekvenčni del sprejemnika za uglaševanje, nastavljanje sprejemnika na frekvenco oddajnika; tuner; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uglaševánje |
glagolnik od uglaševati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uglaševáti |
1. naravnavati glasbilo na določeno tonsko višino:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uglèd |
zelo dobro mnenje, ki ga ima več ljudi o kom zaradi njegovih lastnosti, dejanj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugledalíščenje |
glagolnik od ugledališčiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugledalíščiti |
knjiž. izoblikovati, predstaviti z gledališkimi sredstvi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugléden |
1. ki ima ugled:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uglédnež |
ekspr. ugleden človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uglobína |
knjiž. vdolbina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uglobíti |
1. redko narediti, da ima kaj nižji nivo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uglušíti |
povzročiti, da se kaj ne sliši:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugnáti |
ekspr. 1. doseči, da kdo preneha povzročati hrup, nemir, navadno s fizično premočjo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugnêsti |
1. z gnetenjem narediti kaj glede na lastnosti, obliko boljše, ustreznejše:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugnétati |
z gnetenjem delati kaj glede na lastnosti, obliko boljše, ustreznejše:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugnézdenje |
glagolnik od ugnezditi se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugnojíti se |
nav. 3. os., redko zagnojiti se, ognojiti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugóden |
1. ki vzbuja komu ugodje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugodítev |
glagolnik od ugoditi1:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugodíti |
z dajalnikom narediti, povzročiti, da je kdo zadovoljen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugodíti |
povzročiti, da postane kaj godno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugódje |
stanje, ko so v pravi meri zadovoljene zlasti čutne potrebe koga:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugonábljanje |
knjiž. uničevanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugonábljati |
knjiž. uničevati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugonobítev |
knjiž. uničenje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugonobíti |
knjiž. uničiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugotávljanje |
glagolnik od ugotavljati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugotávljati |
z razmišljanjem, raziskovanjem prihajati do določenih dejstev:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugotavljávec |
kdor kaj ugotavlja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugotovítev |
1. kar se ugotovi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugotovíti |
z razmišljanjem, raziskovanjem priti do določenih dejstev:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugotovljív |
ki se da ugotoviti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugovarjálec |
kdor ugovarja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugovárjanje |
glagolnik od ugovarjati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugovárjati |
navadno z dajalnikom z besedami izražati nasprotujoče stališče do izjave, mnenja drugega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugóvor |
1. glagolnik od ugovarjati:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugovoríti |
zastar. reči, pripomniti kaj nasprotujočega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugrabítelj |
kdor koga ugrabi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugrabíteljica |
ženska oblika od ugrabitelj:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugrabítev |
glagolnik od ugrabiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugrabíti |
1. s silo, z zvijačo vzeti komu prostost, navadno zaradi odkupnine, maščevanja, protesta:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugrábljanje |
glagolnik od ugrabljati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugrábljati |
1. s silo, z zvijačo jemati komu prostost, navadno zaradi odkupnine, maščevanja, protesta:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugrábljenec |
kdor je ugrabljen:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugréti |
1. povzročiti občutek toplote:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugrétje |
glagolnik od ugreti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugrévati |
delati kaj toplo; ogrevati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugrèz |
1. glagolnik od ugrezniti se:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugrézanje |
glagolnik od ugrezati se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugrézati se |
1. zaradi lastne teže pomikati se v navpični smeri navzdol:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugrezljív |
ki se {rad} ugreza:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugrézniti se |
1. zaradi lastne teže pomakniti se v navpični smeri navzdol:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugréznjenje |
glagolnik od ugrezniti se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugríz |
1. glagolnik od ugrizniti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugrizljív |
knjiž. ki {rad} grize, napada z zobmi; popadljiv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugrízniti |
1. zasaditi zobe v kaj in jih stisniti z namenom to pojesti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugríznjenec |
kdor je ugriznjen:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugrizováti |
zasajati zobe v kaj in jih stiskati z namenom to pojesti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ùh |
1. izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uháč |
ekspr. žival z velikimi, dolgimi ušesi, uhlji, navadno zajec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uhajáč |
ekspr. kdor uhaja od kod:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uhájanje |
glagolnik od uhajati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uhájati |
1. kljub nasprotovanju naskrivaj, neopazno zapuščati kraj {trenutnega} bivanja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uhàn |
nav. mn. okrasni predmet za nošenje na ušesnih mečicah:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
úharica |
roparska nočna ptica z okroglo glavo in pernatimi uhlji:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
úhast |
redko uhat, uhljat:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uhàt |
1. ki ima velika, dolga ušesa, velike, dolge uhlje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uhátec |
ekspr. žival z velikimi, dolgimi ušesi, uhlji, navadno osel:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
úhati |
ekspr. z uh izražati čustvo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
úheljc |
uheljček:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uhljáč |
ekspr. žival z velikimi, dolgimi ušesi, uhlji, navadno zajec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
úhljast |
redko uhljat, uhat:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uhljàt |
ki ima velika, dolga ušesa, velike, dolge uhlje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uhodíti |
1. s hojo, hojenjem narediti kaj glede na lastnosti, obliko boljše, ustreznejše:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uigráti |
narediti, povzročiti, da kaj z vajami, igranjem postane skladna, ubrana celota:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uigrávanje |
glagolnik od uigravati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uigrávati |
delati, povzročati, da kaj z vajami, igranjem postane skladna, ubrana celota:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uistosmerítev |
glagolnik od uistosmeriti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uistosmériti |
knjiž. narediti, da dobi, ima kaj isto smer, usmerjenost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uistosmérjanje |
glagolnik od uistosmerjati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uistosmérjati |
knjiž. delati, da dobi, ima kaj isto smer, usmerjenost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uistosmérjenost |
knjiž. lastnost, značilnost uistosmerjenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uíti |
1. kljub nasprotovanju naskrivaj, neopazno zapustiti kraj {trenutnega} bivanja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ujalovíti |
knjiž. narediti koga jalovega, neplodnega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ujármiti |
knjiž. vpreči v jarem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ujéda |
1. ptica z navadno ukrivljenim, ostrim kljunom in zakrivljenimi kremplji, ki se hrani zlasti s pticami, z manjšimi sesalci:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ujédanje |
glagolnik od ujedati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ujédati |
1. ekspr. prizadevati si z zlobnimi, ostrimi besedami prizadeti koga:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ujedljív |
1. nav. ekspr. ki si prizadeva z zlobnimi, ostrimi besedami prizadeti koga:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ujedljívec |
ujedljiv človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ujedljívost |
nav. ekspr. lastnost, značilnost ujedljivega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ujéma |
knjiž. rima, stik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ujemálen |
lingv., v zvezi ujemalni prilastek prilastek, ki se v sklonu, številu {in spolu} ujema z odnosnico; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ujémanje |
glagolnik od ujemati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ujésti |
1. ekspr. z zlobno, ostro besedo prizadeti koga:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
183.414 183.514 183.614 183.714 183.814 183.914 184.014 184.114 184.214 184.314 
