soznáčica |
knjiž. sinonim, sopomenka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
soznáčnica |
lingv. beseda, ki ima {skoraj} enak pomen kot kaka druga beseda; sinonim:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sozvánjanje |
knjiž., ekspr. ujemanje, skladanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sozvánjati |
knjiž., ekspr. ujemati se, skladati se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sozvézdje |
knjiž. skupina zvezd:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sòzvóčen |
knjiž. glasovno ubran, skladen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sòzvóčje |
1. knjiž. glasovna ubranost, skladnost:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sožálje |
izraz sočutja komu ob smrti njemu bližnjega človeka:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sožálnica |
knjiž., redko sožalno pismo, sožalna brzojavka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sòžítje |
skupno življenje, skupno bivanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sožítje |
skladni medsebojni odnosi:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sòživéti |
knjiž. skupaj živeti, skupaj bivati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sò... |
za izražanje; predpona v sestavljenkah, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spacáti |
1. narediti, da so na čem packe; popacati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spaciálen |
knjiž., redko prostorski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spácij |
tisk. manjša svinčena ploščica za večanje presledka med črkami, besedami pri ročnem stavljenju; razpiralo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spáčenec |
knjiž. organizem s prirojeno spačenostjo vsega telesa ali posameznih organov; spaček:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spàh |
mesto, kjer so leseni deli, navadno v vzdolžni smeri, tesno sestavljeni, povezani:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spáhi |
nekdaj konjenik domačin v francoski kolonialni vojski v Afriki:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spáhija |
v fevdalni Turčiji zemljiški posestnik, dolžen udeležiti se vojne kot konjenik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spahníti se |
nav. 3. os., s smiselnim osebkom v dajalniku izdihniti zrak, pline iz želodca zaradi krčev v trebušni votlini:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spáhnjenica |
arhit. na zunanji strani mediteranske hiše prizidan prostor z odprtim ognjiščem in dimnikom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spahovánje |
glagolnik od spahovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spahovánje |
glagolnik od spahovati se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spahováti se |
nav. 3. os., s smiselnim osebkom v dajalniku izdihavati zrak, pline iz želodca zaradi krčev v trebušni votlini:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
spajálo |
knjiž. spajkalo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spájanje |
glagolnik od spajati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spájati |
1. delati, da je kaj; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spajdášiti se |
1. ekspr. začeti se družiti, sodelovati z moralno negativno osebo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spálec |
knjiž. kdor spi, speči:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spálničen |
pridevnik od spalnica:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spámetiti |
knjiž. spametovati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spametovánje |
glagolnik od spametovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spametováti |
povzročiti, da kdo postane bolj pameten, preudaren:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spándau |
prid. neskl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
spánec |
stanje telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spanjáč |
nar. vzhodno kdor spi z drugim na istem ležišču:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spánje |
1. stanje telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spánjščica |
nar. travniška rastlina z modrimi, navzgor obrnjenimi zvončastimi cveti; pomladanski svišč:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spárati |
s prerezovanjem, pretrgavanjem niti narediti, da posamezni deli tkanine, oblačila ne tvorijo več celote:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spárati |
nar. vzhodno narediti, da kaj sestavlja par; spariti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sparína |
1. knjiž. izhlapina, izparina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spáring |
šport., v zvezi sparing partner nasprotni igralec pri vajah v boksu:; neskl. pril., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sparítev |
glagolnik od spariti, spolno združiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spáriti |
1. redko zdušiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spároma |
knjiž. po dva in dva, v parih:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spáti |
1. biti v stanju telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spaváč |
knjiž., redko kdor spi, speči:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spavalíšče |
star. kraj, prostor za spanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spavperizírati |
knjiž., redko osiromašiti, obubožati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spázem |
med. nehoteno, navadno boleče delovanje mišic, pri katerem se spremeni zlasti njihova napetost, krč:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spbr |
kratica, vir: N; povezave:
nova beseda
|
speciálen |
1. ki se po kaki lastnosti, značilnosti razlikuje od drugih; nenavaden, poseben:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
specialíst |
1. kdor si pridobi posebno, poglobljeno znanje na ožjem področju kake stroke:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
specialístovstvo |
knjiž. specializacija, specializiranost:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
specializácija |
1. usmeritev, omejitev dejavnosti na ozko področje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
specializánt |
kdor si pridobiva posebno, poglobljeno znanje na ožjem področju kake stroke:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
specializíranje |
glagolnik od specializirati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
specializírati |
usmerjati, omejevati dejavnost česa na ozko področje:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spécies |
biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od rodu; vrsta:; ž neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
specificírati |
podrobno opisati, označiti kaj glede na posebne, določene značilnosti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
specímen |
knjiž. vzorec, primerek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spêči |
1. narediti hrano {bolj} užitno z delovanjem vročega zraka, vroče maščobe:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spéčnost |
knjiž. spanje, zaspanost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
speedway |
šport. dirkalna vožnja s posebnimi motornimi kolesi po krožni progi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
speedwayíst |
tekmovalec v speedwayu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spéhanost |
redko upehanost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spéhati |
redko upehati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
speháti |
s pehanjem, suvanjem spraviti kam:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
speleológ |
strokovnjak za speleologijo, jamoslovec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
speleologíja |
veda o podzemeljskih, kraških jamah, jamoslovje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
speleo... |
nanašajoč se na podzemeljske, kraške jame:; prvi del zloženk, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
speljáj |
nar. kar se enkrat prepelje na vozu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
speljáti |
1. narediti, povzročiti, da se vozilo začne premikati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
speljáva |
glagolnik od speljati:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
speljávanje |
glagolnik od speljavati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
speljávati |
1. delati, povzročati, da se vozilo začne premikati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
speljevánje |
glagolnik od speljevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
speljeváti |
1. delati, povzročati, da se vozilo začne premikati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spénec |
obrt. priprava za zapenjanje oblačil, sestavljena iz kaveljčka in zanke:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
spéniti |
povzročiti nastanek pen na tekočini:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spenjáča |
žel. priprava za spenjanje tirniških vozil:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spenjálen |
ki je za spenjanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spénjanje |
glagolnik od spenjati, združevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spénjati |
s kakim predmetom, pripravo delati, da je kaj skupaj, združeno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spénjati |
knjiž. dvigati, iztegovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spentljáti |
ekspr. zavozlati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spêrma |
biol. izloček moških spolnih organov, ki vsebuje semenčice, seme:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spermálen |
bot., navadno v zvezi spermalna celica vsaka od dveh spolnih celic, od katerih se ena spoji z jajčecem, druga pa z jedrom zarodkovega mešička; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spermatozoíd |
bot. moška spolna celica nižjih rastlin:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spêrmij |
biol. moška spolna celica:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spésniti |
nar. vzeti, ukrasti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spéstovati |
ekspr. 1. s pestovanjem, negovanjem zadovoljiti zlasti telesne potrebe otroka, dokler ne shodi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
speštáti |
nar. zahodno zmečkati, stlačiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spét |
1. izraža, da kaj nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spetelíniti se |
ekspr. 1. pobahati se, postaviti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spéten |
šport., v zvezi spetna stoja stoja s petami skupaj:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spéti |
1. s kakim predmetom, pripravo narediti, da je kaj skupaj, združeno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spetljáti |
ekspr. zavozlati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spèv |
1. knjiž. pesem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|