|
raztopítev |
glagolnik od raztopiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
raztopíti |
1. narediti, povzročiti, da trdna snov v tekočini preide v zelo majhne delce:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
raztovárjanje |
glagolnik od raztovarjati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
raztovárjati |
spravljati kaj s prevoznega sredstva:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
raztôvor |
glagolnik od raztovoriti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
raztovóriti |
spraviti kaj s prevoznega sredstva:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
raztožíti |
knjiž. razžalostiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
raztrančírati |
nižje pog. razkosati, razsekati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
raztrésanje |
glagolnik od raztresati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
raztrésati |
1. delati, da kaj sipkega, drobnega ni več skupaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
raztrésenec |
ekspr. raztresen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
raztrésenje |
glagolnik od raztresti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
raztrésenost |
lastnost, značilnost raztresenega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
raztrésniti |
ekspr. razbiti, razdrobiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
raztrésti |
1. narediti, da kaj sipkega, drobnega ni več skupaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
raztréščiti |
ekspr. razbiti, razdrobiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
raztŕg |
glagolnik od raztrgati:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
raztŕganec |
1. ekspr. kdor je oblečen v raztrgano, ponošeno obleko:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
raztrganína |
1. redko raztrgano mesto, luknja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
raztŕganje |
glagolnik od raztrgati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
raztŕgati |
1. s trganjem narediti, da kaj ni več celo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
raztrgávati |
redko trgati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
raztrobéntati |
slabš. na več krajih reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
raztrobezljáti |
slabš. na več krajih reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
raztrobíti |
slabš. na več krajih reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
raztròs |
knjiž. razširitev, razširjenje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
raztrosíti |
1. narediti, da kaj drobnega pride na večjo površino, na več mest:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
raztróšati |
redko trositi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
raztvárjati |
knjiž., redko razkrajati, razgrajevati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razt. |
kratica, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
razúm |
sposobnost vključevati, sprejemati v zavest in ugotavljati vzročne, logične povezave:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razúmar |
nav. slabš. kdor sprejema razum kot edino vodilo pri mišljenju, ravnanju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razúmarstvo |
nav. slabš. lastnost, značilnost razumarskega:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razúmen |
1. ki ima razum:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razuméti |
1. vključiti, sprejeti v zavest in ugotoviti vzročne, logične povezave:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razumétje |
knjiž. glagolnik od razumeti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razumévanje |
glagolnik od razumevati ali razumeti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razumévati |
1. vključevati, sprejemati v zavest in ugotavljati vzročne, logične povezave:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razumljív |
ki se da razumeti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razúmnež |
ekspr. razumen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razúmnica |
ženska oblika od razumnik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razúmništvo |
knjiž. razumniki:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razúmnost |
lastnost, značilnost razumnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razúra |
knjiž., redko radiranje, brisanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razústen |
knjiž. bahav, širokousten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razústiti |
knjiž. razširiti, razglasiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razústnež |
knjiž. bahač, širokoustnež:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razústnost |
knjiž. bahavost, širokoustnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razuševánje |
glagolnik od razuševati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razuzdán |
ki se v želji po zadovoljevanju spolne ljubezni, sle ne obvladuje, ne zadržuje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razuzdánec |
ekspr. razuzdan človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razuzdánost |
lastnost razuzdanega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razuzdánstvo |
redko razuzdanost:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razvádica |
ekspr. manjšalnica od razvada:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razváditi |
s pretirano nego, popustljivostjo povzročiti, da postane kdo zelo zahteven, izbirčen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razvájati |
s pretirano nego, popustljivostjo povzročati, da postane kdo zelo zahteven, izbirčen:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razvájenec |
ekspr. razvajen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razvájenost |
lastnost, značilnost razvajenega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razvál |
1. knjiž. porušenje, uničenje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
razvalína |
1. nav. mn. ostanki podrte stavbe, stavb:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razvalíti |
1. z valjenjem narediti, da kaj ni več skupaj, na enem mestu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razváljati |
z valjanjem narediti tanko, tanjše:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razvalováti |
redko razvaloviti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razvalovíti |
narediti, povzročiti, da kaj {zelo} valovi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razvažálec |
kdor kaj razvaža:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razvážanje |
glagolnik od razvažati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razvèd |
knjiž. ugotavljanje svoje lege, svojega položaja glede na določene točke, znamenja; orientacija:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razvédati se |
knjiž. določati svojo lego, položaj glede na določene točke, znamenja; orientirati se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razvéden |
knjiž. orientacijski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razvedováti se |
knjiž. določati svojo lego, položaj glede na določene točke, znamenja; orientirati se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razvedrílo |
kar dela koga vedrega, dobro razpoloženega:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
razvedrítev |
glagolnik od razvedriti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razvedríti |
narediti, povzročiti, da postane kdo veder, dobro razpoložen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razvégati se |
postati vegast, kriv:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razvéjati |
ekspr. z vetjem povzročiti, da kaj ni več skupaj, na enem mestu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razvejíčiti |
redko razvejiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razvejíšče |
knjiž. mesto, kjer se kaj razveji, razdeli:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razvejítev |
glagolnik od razvejiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razvejíti |
narediti, da od česa glavnega, osrednjega poteka več delov, enot:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
razveljavítev |
glagolnik od razveljaviti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razveljávljanje |
glagolnik od razveljavljati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razveljávljenje |
glagolnik od razveljaviti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razveselíti |
narediti, povzročiti, da postane kdo vesel:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razveseljeválec |
knjiž. kdor razveseljuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razveseljevánje |
glagolnik od razveseljevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razveseljeváti |
delati, povzročati, da postane kdo vesel:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razveseljív |
ki razveseli, razveseljuje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razvésiti |
redko razobesiti, obesiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razvêsti |
1. knjiž. razvezati, ločiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razvéšati |
redko razobešati, obešati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razvéti |
ekspr. z vetjem povzročiti, da kaj ni več skupaj, na enem mestu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razvèz |
muz. harmonski postop, v katerem se disonanca razveže v konsonanco; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razvezáj |
muz. znak za razveljavljenje višaja ali nižaja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razvézanec |
jur. moški, katerega zakon je bil razvezan:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razvézanost |
knjiž. stanje razvezanega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razvézati |
1. narediti, da kaj preneha biti; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razvezáva |
glagolnik od razvezati 3:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razvezávati |
redko razvezovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razvézen |
nanašajoč se na razvezo {zakona}:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razvezljív |
ki se da razvezati:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
175.514 175.614 175.714 175.814 175.914 176.014 176.114 176.214 176.314 176.414 
