pristréšje |
redko 1. pristrešek, napušč:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pristríči |
1. s striženjem skrajšati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pristúda |
1. knjiž. gnus:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pristúditi |
nav. ekspr., z dajalnikom narediti, da se v kom vzbudi skrajen odpor, gnus:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prisúniti |
s sunkom spraviti v neposredno ali večjo bližino česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prisúvati |
s suvanjem spraviti kam:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
prisvajálec |
kdor si kaj prisvaja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prisvájanje |
glagolnik od prisvajati si:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prisvájati si |
1. delati kaj za svoje, zlasti neupravičeno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prisvít |
glagolnik od prisvitati:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prisvítati |
knjiž. prisijati, prisvetiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prisvojítelj |
kdor si kaj prisvoji:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prisvojítev |
glagolnik od prisvojiti si:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prisvojíti si |
1. narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prisvojítven |
pridevnik od prisvojitev:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prisvojljív |
knjiž. ki se da prisvojiti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prišárati |
nar. dolenjsko 1. privleči, pririniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
príščanica |
bot. praprot z dva do trikrat pernato deljenimi pecljatimi listi, Cystopteris; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
priščeníti |
redko priščipniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
priščipávati |
s ščipanjem skrajševati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
priščípniti |
1. s ščipanjem skrajšati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prišepetáti |
šepetaje reči, povedati komu kaj, zlasti česar ta ne ve:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prišepetávanje |
glagolnik od prišepetavati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prišepetávati |
šepetaje govoriti, pripovedovati komu kaj, zlasti česar ta ne ve:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prišepetoválec |
kdor prišepetava:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prišépniti |
šepetaje reči, povedati komu kaj, zlasti česar ta ne ve:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
prišíliti |
narediti bolj ostro, koničasto:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
príšlec |
kdor pride:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
príšlica |
redko prišlekinja 2:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prištáben |
voj. ki je, deluje pri štabu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prištéditi |
knjiž. privarčevati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prištéti |
1. povečati vsoto za določen znesek:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prištétje |
glagolnik od prišteti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prištévanje |
glagolnik od prištevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prištévati |
1. povečevati vsoto za določen znesek:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prištúliti |
ekspr. dodati, pristaviti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prištúljenec |
ekspr. kdor se nepovabljen, nezaželen pridruži, pride kam:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prišvedráti |
ekspr. priti z nerodnimi, počasnimi koraki:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritacáti |
ekspr. počasi, okorno priti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritajeváti |
1. delati, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti; prikrivati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritajíti |
1. narediti, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti; prikriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritálen |
ki je, se nahaja pri tleh:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritanéj |
pri starih Grkih poslopje s sedežem mestne uprave:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritápati |
ekspr. tiho priti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
pritapljáti |
ekspr. tiho priti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritêči |
1. tekoč priti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritèg |
glagolnik od pritegniti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritegnítev |
glagolnik od pritegniti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritegníti |
1. s sunkovitim gibom spraviti; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritegoválen |
s katerim se priteguje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritegovánje |
glagolnik od pritegovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritegováti |
1. s sunkovitimi gibi spravljati; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritelováditi |
ekspr. z napornim gibanjem priti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritepênec |
1. ekspr. kdor potepajoč se, pohajkujoč kam pride:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
pritepín |
redko pritepenec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritêpsti se |
ekspr. potepajoč se, pohajkujoč priti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
príti |
1. premikajoč se v določeno smer začeti biti; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritíčen |
knjiž. nebistven, stranski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritihotápiti |
skrivaj, na nedovoljen način prinesti, spraviti; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritípati |
s tipanjem najti kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritírati |
ekspr. pripeljati, privesti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritísen |
s katerim se pritiska:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritísniti |
1. narediti, da na kaj deluje sila:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritísnjenje |
glagolnik od pritisniti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritíšati |
povzročiti, da postane kaj manj glasno, tišje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritiščáti |
ekspr. s težavo priti, pririniti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritléhen |
1. ki je, se nahaja pri tleh:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritlíčje |
del stavbe neposredno nad zemeljsko površino ali največ za pol etažne višine nad njo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritóčen |
pridevnik od pritok:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritočíti |
nar. prikotaliti, pritrkljati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritovóriti |
tovoreč spraviti kam:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
pritôžba |
1. izjava, s katero se sporoča, izraža pristojnemu nezadovoljstvo zaradi neprimernosti, neustreznosti česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
pritóžen |
redko pritožben:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritoževánje |
glagolnik od pritoževati se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritrdílen |
1. ki je za pritrjevanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritrdílnica |
lingv. prislov, ki izraža pritrjevanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritrdíšče |
točka, mesto, kjer se kaj pritrdi:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritrdítev |
glagolnik od pritrditi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritrdíti |
1. namestiti kaj trdno na določenem mestu, v določenem položaju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritrepetáti |
ekspr. trepetaje priti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritŕgati |
narediti, da kdo česa kljub upravičenosti ne dobi v celoti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritrgovánje |
glagolnik od pritrgovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritrgováti |
delati, da kdo česa kljub upravičenosti ne dobi v celoti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritŕjati |
nameščati kaj trdno na določenem mestu, v določenem položaju:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritrjeválec |
1. kdor kaj pritrjuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritrjeválen |
1. ki je za pritrjevanje, pričvrščanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritrjevánje |
glagolnik od pritrjevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritrjeváti |
1. nameščati kaj trdno na določenem mestu, v določenem položaju:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritúhniti se |
redko pritajiti se, potajiti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
priučeválen |
s katerim se priučuje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
priučevánje |
glagolnik od priučevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
priučeváti |
delati koga sposobnega za opravljanje določenega dela neposredno z opravljanjem tega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
priučítev |
glagolnik od priučiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
priučíti |
1. narediti koga sposobnega za opravljanje določenega dela neposredno z opravljanjem tega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
priučljív |
1. ki se da priučiti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
príus |
m neskl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
priušésen |
anat., v zvezi priušesna slinavka obušesna slinavka:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privabítev |
glagolnik od privabiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privabíti |
1. z vabljenjem, prigovarjanjem doseči, da kdo kam pride:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privábljanje |
glagolnik od privabljati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|