|
prilastíti si |
1. narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priláščanje |
glagolnik od prilaščati si:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priláščati si |
1. delati kaj za svoje, zlasti neupravičeno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prilaščeválec |
kdor si kaj prilašča:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priléči |
knjiž. leči h komu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prilèg |
strojn. stik med dvema sestavnima deloma stroja, od katerih eden deloma ali v celoti oklepa drugega:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prilégati se |
1. pri namestitvi biti v dotiku s čim po vsej površini:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prilèp |
nav. mn., zool. morske ribe, ki se s priseskom na zgornji strani glave prisesajo na večje ribe, na ladje, Echeneidae:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prilepíti |
1. z uporabo lepila pritrditi kako stvar na drugo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prilépljanje |
glagolnik od prilepljati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prilépljati |
1. z uporabo lepila pritrjevati kako stvar na drugo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prilésje |
knjiž. svet pri gozdu:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prilèt |
glagolnik od prileteti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priléten |
ki ima razmeroma precej let:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prilétnica |
knjiž. priletna ženska:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prilétnost |
stanje priletnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priléžen |
1. ki se prilega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priléžnica |
ženska, ki živi skupaj z moškim brez zakonske zveze:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priléžništvo |
skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
príličen |
1. knjiž. primeren, ustrezen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prilíčenje |
glagolnik od priličiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priličeváti |
knjiž. prilagajati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prilíčiti |
knjiž. prilagoditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prilív |
1. glagolnik od priliti ali prilivati:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prilívanje |
1. glagolnik od prilivati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prilízniti se |
izraziti komu pretirano prijaznost, pohvaliti ga z namenom pridobiti si njegovo naklonjenost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prilíznjenec |
ekspr. priliznjen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prilíznjenost |
lastnost, značilnost priliznjenega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prilizoválec |
kdor se prilizuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prilizovánje |
glagolnik od prilizovati se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prilizováti se |
izkazovati komu pretirano prijaznost, hvaliti ga z namenom pridobiti si njegovo naklonjenost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priljubíti |
narediti, povzročiti, da dobi kdo do koga pozitiven čustveni odnos:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priljúbljati |
delati, povzročati, da dobi kdo do koga pozitiven čustveni odnos:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priljubljív |
redko ki se hitro priljubi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priljúden |
1. ki je rad med ljudmi in se z njimi pogovarja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priljúdnost |
lastnost, značilnost priljudnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prilòg |
1. pisar., v prislovni rabi, v zvezi v prilog v korist, v prid:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prilóga |
1. listina, spis, ki se priloži kaki drugi listini, spisu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
islovar
|
|
prilomástiti |
silovito, hrupno priti skozi kaj ovirajočega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prilomíti |
ekspr. prilomastiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priložíti |
1. dati, položiti k čemu še kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prilóžnost |
kar je posledica okoliščine, okoliščin, ugodnih za uresničitev česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prilož. |
kratica, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
pril. |
kratica, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
prím |
žarg., ekon. premija države izvozniku za pospeševanje izvoza; izvozna premija:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
príma |
muz. interval, ki nastane s ponovitvijo istega tona:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
príma |
pog. prvovrsten, odličen:; prid. neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
prímabalerína |
najvidnejša, glavna plesalka v baletni skupini, prvakinja baleta:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
primadóna |
najvidnejša, glavna pevka v operni skupini, prvakinja opere:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
primáhati |
ekspr. mahajoč priti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
primahedráti |
ekspr. nerodno, okorno priti, navadno v preveliki obleki:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
primahún |
knjiž., redko parveni, povzpetnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
primajáti se |
ekspr. opotekajoče se, okorno priti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
primamíti |
s privlačnostjo doseči, da kdo kam pride:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
primámljati |
s privlačnostjo dosegati, da kdo kam prihaja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
primáren |
knjiž. 1. ki je po pomembnosti na prvem mestu; glaven:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
primárij |
vodilni oddelčni zdravnik v bolnici:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
primarúha |
star. 1. izraža podkrepitev trditve:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prímas |
rel., v nekaterih deželah naslov za vodilnega škofa kake dežele:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prímaš |
v madžarskem in prekmurskem okolju vodja in prvi violinist manjše godalne skupine:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
primát |
1. knjiž. prvo mesto:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
primatón |
prid. neskl., vir: B; povezave:
|
|
primèj |
pog. izraža podkrepitev trditve:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
primér |
1. stvar, enota, po kateri se more očitno, neposredno spoznati, dokazati kak splošnejši pojem, pravilo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priméra |
1. kazanje na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priméren |
1. ki ima zaželene, potrebne lastnosti, značilnosti glede na kaj:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
primerjálec |
knjiž. strokovnjak za primerjalne znanosti, zlasti primerjalno književnost; komparativist:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
primerjálen |
ki temelji na primerjanju:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
primérjanje |
glagolnik od primerjati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
primérjati |
1. ugotavljati enakost, podobnost ali različnost med dvema ali več lastnostmi, značilnostmi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
primerjáva |
1. ugotavljanje enakosti, podobnosti ali različnosti med dvema ali več lastnostmi, značilnostmi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
primerljáj |
1. star. dogodek, pripetljaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
primerljív |
ki se da primerjati:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
primés |
1. snov, ki nastopa navadno v manjši količini pomešana z glavno snovjo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
primésten |
ki je, se nahaja pri mestu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
primešávanje |
glagolnik od primešavati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
primezéti |
zelo počasi in v majhni količini priteči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prímež |
orodje s čeljustma, ki se z vretenom stisneta, za vpenjanje in trdno prijemanje predmeta pri obdelavi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
primiciánt |
rel. kdor opravi novo mašo ali jo bo v kratkem opravil; novomašnik; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
primícija |
rel. prva maša, ki jo opravi duhovnik po mašniškem posvečenju; nova maša:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
primígati |
ekspr. počasi, okorno priti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
primíliti |
zastar. priljubiti, prikupiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
primíriti |
knjiž., redko pomiriti, umiriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
primísel |
knjiž. kar se v mislih, domišljiji doda:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
primísliti si |
knjiž. v mislih, domišljiji dodati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
primitív |
pripadnik primitivnega ljudstva:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
primitívec |
1. slabš. neizobražen, nekulturen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
primitíven |
1. ki je na nizki, začetni stopnji razvoja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
primitivíst |
um. slikar, umetnik, navadno brez akademske izobrazbe, ki ne upošteva realnih, razumskih razmerij med likovnimi sestavinami; naivec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
primitivizácija |
glagolnik od primitivizirati:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
primitivízem |
slabš. neizobraženost, nekulturnost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
primitivizírati |
delati kaj primitivno:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prímo |
prid. neskl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
primočíti |
nar. narediti kaj mokro, navadno z vodo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
primòj |
pog. izraža podkrepitev trditve:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
primòjdevét |
pog. izraža podkrepitev trditve:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
primòjdúha |
star. izraža podkrepitev trditve:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
primòjdún |
pog. izraža podkrepitev trditve:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
primòjdúnaj |
pog. izraža podkrepitev trditve:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
primòjdúš |
pog. izraža močno podkrepitev trditve:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
173.014 173.114 173.214 173.314 173.414 173.514 173.614 173.714 173.814 173.914 
