|
pragmatíst |
1. predstavnik pragmatizma:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pragmatízem |
1. filoz. ameriška filozofska smer, po kateri je resnično to, kar je za posameznika koristno:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
práh |
1. zelo drobni suhi delci snovi v zraku, na predmetih, stvareh:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
práhec |
ekspr. manjšalnica od prah:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prahóvnica |
nekdaj rog, mošnja za smodnik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
práizvír |
knjiž. prvi, osnovni vir:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
práizvòr |
knjiž. prvi, osnovni vir:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prálec |
1. kdor se poklicno ukvarja s pranjem, čiščenjem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
praliné |
nav. mn. bonbon, pri katerem je jedro iz marcipana ali fondana prekrito s plastjo čokolade in sladkorja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
práljudjé |
množina od pračlovek:; m mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prálnost |
lastnost, značilnost takega, ki se da prati:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prálúč |
filoz., v neoplatonizmu prvi vzrok vsega, kar je; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prám |
konj rjave barve:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
práma |
kobila rjave barve:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prámáti |
knjiž. začetnica rodu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prámeglà |
astr., po Kant-Laplaceovi teoriji zmes plina in prašnih delcev, iz katere je nastalo osončje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
prámeglíca |
astr., po Kant-Laplaceovi teoriji zmes plina in prašnih delcev, iz katere je nastalo osončje; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prámen |
daljši, tanjši skupek las, niti, vlaken:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
praména |
nestrok., v zvezi zlata pramena jesensko jabolko rumene barve z rdečimi progami, lisami,; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
praménast |
1. razdeljen, oblikovan v pramene:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
praménec |
knjiž. pramenček:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
práméter |
fiz. palica z označeno osnovno enoto za merjenje dolžine, ki predstavlja izhodiščno, prvotno merilo za to enoto:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prámóč |
knjiž. naravna, prvinska moč:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pránagòn |
knjiž. prvi, osnovni nagon:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pránganje |
nar. koroško procesija, pri kateri se nosi monštranca:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pránger |
zgod., nekdaj steber, h kateremu postavljajo, privezujejo ljudi za kazen; sramotilni steber:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
pránje |
glagolnik od prati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
práôče |
1. knjiž. začetnik rodu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
práópica |
knjiž. prvi, najstarejši prednik {človeku podobne} opice:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
práosnóva |
knjiž. prvotna, začetna osnova:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
práplodítev |
biol. nastanek in razvoj živega iz neživega; abiogeneza:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prápočêlo |
filoz. prvi vzrok vsega, kar je:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prápodóba |
knjiž. prvotna, osnovna podoba, oblika:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
práporec |
knjiž. praporček:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
práporen |
pridevnik od prapor:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
práprá... |
za izražanje stopnje sorodstva za dve generaciji naprej ali nazaj:; predpona v sestavljenkah, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
práprebiválec |
knjiž. 1. prvotni prebivalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
práprot |
redko praprot; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
práprot |
rastlina brez cvetov, z velikimi pernato deljenimi listi, ki raste navadno v gozdu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
práprotnica |
nav. mn., bot. rastline, ki imajo korenine, steblo, liste in se nespolno razmnožujejo s trosi, Pteridophyta:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
práprvína |
knjiž. prvi, osnovni sestavni del, prva, osnovna sestavina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
práptìč |
pal. najstarejša znana izumrla ptica, ohranjena kot okamnina; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
prap. |
kratica, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
prárastlína |
nav. mn., biol. enocelična rastlina ali z galerto povezana skupina enoceličnih rastlin:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prasád |
redko več prašičev, prašiči:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prasè |
1. ekspr. prašič:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prásec |
1. ekspr. prašič:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prásen |
vet., v zvezi prasna svinja svinja, ki doji; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prasênje |
glagolnik od prasiti se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prásíla |
knjiž. kar omogoča življenje, dogajanje v naravi, se kaže v tem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prasítev |
glagolnik od prasiti se:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prasíti se |
nav. 3. os. roditi, povreči prašička:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
práslovánščina |
lingv. praslovanski jezik; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
praslov. |
kratica, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
prásniti |
1. povzročiti prasko:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prásnóv |
filoz., po jonski filozofiji snov, iz katere je nastal kozmos:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prástánje |
knjiž. prvotno, najstarejše stanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prástàr |
ekspr. zelo star:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prástráh |
knjiž. naravni, prvinski strah:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prásvét |
knjiž. najstarejša, prvotna oblika sveta:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
praščánje |
glagolnik od praščati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
praščár |
nar. primorsko klavec prašičev:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
praščáti |
nar. hreščati, škripati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
praščína |
nar. belokranjsko koline:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prášen |
pokrit s prahom:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prašênje |
glagolnik od prašíti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prášič |
1. domača žival, ki se goji zlasti zaradi mesa in slanine:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prašičeréja |
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z rejo, vzrejo prašičev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
prašičeréjec |
kdor redi, vzreja prašiče:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
prašílec |
čeb. manjši panj ali ograjen del večjega panja za vzrejo matice; plemenilnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prašílen |
agr. s katerim se praši:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prašína |
knjiž., redko velika količina, množina prahu v ozračju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prašíti |
1. povzročati, da se razširja, obstaja prah v zraku:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prašívo |
agr. kemično sredstvo v prahu za zatiranje rastlinskih škodljivcev, bolezni:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prašljív |
knjiž. ki se {rad} praši:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prášnica |
1. bot. zgornji, navadno razširjeni del prašnika:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
práštevílo |
mat. naravno število, ki je deljivo samo z eno in s samim seboj:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
práta |
nižje pog. pečenka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prátež |
1. nekdaj pomožna vojaška enota, ki oskrbuje operativne enote s sredstvi za življenje in za boj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
práti |
1. z vodo in pralnimi sredstvi odstranjevati umazanijo s tkanine:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prátíp |
knjiž. prvotni, osnovni tip:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pràv |
1. izraža, da je dejanje ali stanje v skladu z določenim pravilom, normo,; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
praváš |
zgod. član hrvatske Stranke prava:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
právcat |
ekspr. pravi, resničen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
právda |
1. jur. sodni postopek, s katerim se rešuje civilnopravni spor pred sodiščem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pravdáč |
1. slabš. kdor se {rad} toži, tožari:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
právdar |
1. ekspr. kdor se {rad} toži, tožari:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
právdarstvo |
1. slabš. lastnost človeka, ki se {rad} toži, tožari:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
právéčen |
knjiž. večen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
právhati se |
nar. koroško pogovarjati se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
právi |
1. ki ima potrebne, zaželene lastnosti, značilnosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pravíca |
1. kar je v skladu s človekovimi, družbenimi predstavami, pravili o {moralnih} vrednotah:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pravicoljúben |
ki ljubi pravico:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pravicoljúbnost |
lastnost pravicoljubnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pravíčen |
1. ki ravna v skladu z določenimi normami, priznanimi načeli:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pravíčnež |
ekspr. pravičen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pravíčnica |
ženska oblika od pravičnik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pravíčnost |
lastnost, značilnost pravičnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pravílen |
1. ki je v skladu; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pravílo |
1. kar določa, kakšno sme, mora biti kako ravnanje, vedenje, mišljenje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
171.014 171.114 171.214 171.314 171.414 171.514 171.614 171.714 171.814 171.914 
