|
povzdígnjenje |
glagolnik od povzdigniti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povzdígnjenost |
knjiž. lastnost, značilnost povzdignjenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povzdigovánje |
glagolnik od povzdigovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povzémanje |
glagolnik od povzemati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povzémati |
1. nakratko navajati, podajati glavne, bistvene misli sporočila, zlasti napisanega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povzéti |
1. nakratko navesti, podati glavne, bistvene misli sporočila, zlasti napisanega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povzétje |
glagolnik od povzeti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povzpénjati se |
1. premikati se navzgor, kvišku; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povzpéti se |
1. premakniti se navzgor, kvišku; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povzróčanje |
glagolnik od povzročati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povzróčati |
biti vzrok, da se kaj pojavlja, nastaja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povzročênost |
knjiž. dejstvo, da je kaj povzročeno:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povzročeválec |
kdor kaj povzroča:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povzročítelj |
kdor kaj povzroči:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povzročíteljica |
ženska oblika od povzročitelj:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povzročítev |
glagolnik od povzročiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povzročíti |
biti vzrok, da se kaj pojavi, nastane:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povzročníca |
knjiž., redko povzročiteljica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pow |
kratica, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
power |
ž neskl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
pozába |
1. stanje, ko kaj ni več aktivno v zavesti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozabávati |
krajši čas zabavati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozabávljati |
ekspr. z zbadljivimi besedami izraziti negativen, odklonilen odnos:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozabíti |
1. ne imeti aktivno v zavesti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozábljanje |
glagolnik od pozabljati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozábljati |
1. {večkrat} ne imeti aktivno v zavesti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozábljenec |
ekspr. kdor je pozabljen:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozábljenje |
glagolnik od pozabiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
pozabljênje |
stanje, ko kaj ni več aktivno v zavesti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozábljenost |
knjiž. dejstvo, da je kdo pozabljen:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozabljív |
1. ki {rad} pozablja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozabljívec |
ekspr. kdor {rad} pozablja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozabljívost |
lastnost, značilnost pozabljivega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozábnost |
knjiž. pozaba, pozabljenje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozajéti |
z zajemanjem narediti, da kje česa ni več:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozamenteríja |
1. obrt. drobni tekstilni izdelki za obrobljanje, okraševanje zlasti oblačil:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozanímati se |
poskusiti dobiti podatke, pojasnila o čem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pòzavarovánje |
glagolnik od pozavarovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
pòzavarováti |
ekon. zavarovati prevzete obveznosti zavarovalnice pri drugi zavarovalnici:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
pozavčín |
nar. vzhodnoštajersko moški, ki vabi na gostijo ob poroki:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozávna |
muz. trobilo z nižje ležečim tonskim obsegom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
pozavníst |
muz. kdor igra pozavno:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
pózd |
kratica pogodbena organizacija združenega dela:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozdéti se |
nav. 3. os., nar. zahodno, z dajalnikom zazdeti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozdévati se |
nav. 3. os., nar. zahodno, z dajalnikom zdeti se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozdràv |
1. beseda, besede, s katerimi se izrazi naklonjenost, spoštovanje, zlasti ob srečanju s kom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozdráviti |
1. z besedami, kretnjo, mimiko izraziti svojo naklonjenost, spoštovanje, zlasti ob srečanju s kom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozdráviti |
narediti, povzročiti, da kdo postane zdrav:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozdrávljanje |
glagolnik od pozdravljati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozdrávljati |
1. z besedami, kretnjo, mimiko izražati svojo naklonjenost, spoštovanje, zlasti ob srečanju s kom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozdr. |
kratica, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
pozéba |
poškodovanje, uničenje rastlin, delov rastlin zaradi mraza:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozébsti |
zaradi mraza se poškodovati, uničiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozeleníti |
narediti kaj zeleno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pôzen |
1. navadno v povedni rabi ki ima do določenega časa, roka malo, premalo časa:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozêr |
slabš. kdor se vede, ravna nepristno, narejeno:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozêrstvo |
slabš. pozersko vedenje, ravnanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozíbati |
krajši čas zibati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
pozibávanje |
glagolnik od pozibavati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozibávati |
v presledkih zibati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozícija |
1. knjiž. položaj:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozidáva |
glagolnik od pozidati:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozími |
v zimskem času:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozíranje |
glagolnik od pozirati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pózitiv |
1. fot. posnetek, kopiran z negativa, na katerem so svetla in temna mesta taka kot v resničnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pózitiven |
1. ki izraža, da je vrednost česa velika ali da je, obstaja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozitivíst |
1. filoz. predstavnik pozitivizma:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozitivízem |
1. filoz. filozofska smer, ki zanika vsako spoznanje, ki ga ni mogoče dokazati:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
pozitívum |
knjiž. kar je pozitivno:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
pozitrón |
fiz. osnovni delec s pozitivnim električnim nabojem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
pozitúra |
knjiž., redko poza, drža:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozív |
1. voj. uradna zahteva po prisotnosti na določenem mestu, opravljanju vojaških obveznosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozívanje |
glagolnik od pozivati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozívati |
navadno s prislovnim določilom 1. javno izražati željo, da kdo kaj stori, se česa udeleži:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozívnica |
knjiž. vabilo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozlačeváti |
prekrivati s tanko plastjo zlata:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozláta |
tanka prevleka iz zlata:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozlatár |
kdor se ukvarja s pozlatarstvom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozlatárstvo |
pozlatarska obrt:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozlatéti |
ekspr. postati po barvi podoben zlatu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozlatítev |
glagolnik od pozlatiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
pozlatíti |
prekriti s tanko plastjo zlata:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pôzlu |
ekspr., v zvezi iti pozlu 1. propasti, propadati:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poznamenovánje |
knjiž. označitev, zaznamovanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poznamenováti |
knjiž. označiti, zaznamovati:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poznàn |
1. za katerega obstajanje, lastnosti, značilnosti se ve:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poznánje |
dejstvo, da kdo koga ali kaj pozna:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poznánost |
knjiž. lastnost, značilnost poznanega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poznánstvo |
odnos med ljudmi, ki se poznajo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poznáti |
1. vedeti za obstajanje, lastnosti, značilnosti koga:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poznaválec |
1. kdor ve {za} kaj, je seznanjen s čim:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poznè |
knjiž. počasnež, zamudnež:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozníca |
hruška, ki dozori pozno jeseni:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pôznoantíčen |
nanašajoč se na pozno antiko:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pôznobaróčen |
nanašajoč se na pozni barok:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pôznoromántičen |
nanašajoč se na pozno romantiko:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pôznost |
dejstvo, da je kaj pozno:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pôzno... |
nanašajoč se na pozen:; prvi del zloženk, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozòr |
1. nav. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi z v drža, v kateri se stoji vzravnano, z rokami, iztegnjenimi navzdol in pritisnjenimi k bokom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozoríti |
narediti, povzročiti, da postane kaj popolnoma zrelo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
170.814 170.914 171.014 171.114 171.214 171.314 171.414 171.514 171.614 171.714 
