|
potrpljênje |
pripravljenost prenašati kaj neprijetnega, neugodnega brez izražanja nejevolje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
potŕpnost |
knjiž., redko potrpežljivost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
potŕtost |
stanje potrtega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
potrudíti se |
z delom, aktivnostjo pokazati voljo, željo; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
potŕzati |
krajši čas trzati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
potúha |
1. izkazovanje prevelike popustljivosti komu pri napakah, prestopkih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
potúhniti se |
nav. ekspr. 1. narediti se manj opaznega, manj vidnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
potúhnjenec |
ekspr. neodkrit, neiskren človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
potúhnjenost |
ekspr. neodkritost, neiskrenost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
potuhováti se |
večkrat se potuhniti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
potújčenec |
nav. ekspr. kdor je potujčen:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
potújčenost |
nav. ekspr. stanje potujčenega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
potujčeválec |
nav. ekspr. kdor potujčuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
potujčeválnica |
nav. ekspr. ustanova, navadno šola, ki pospešuje potujčevanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
potujčevánje |
glagolnik od potujčevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
potujčeváti |
nav. ekspr. jemati narodno zavest in znake narodnosti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
potújčiti |
nav. ekspr. vzeti narodno zavest in znake narodnosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
potúliti se |
ekspr. pritajiti se, sključiti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
potúrčenec |
kdor je poturčen:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
potúrčiti |
narediti kaj turško:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
potvára |
zastar. ponaredba, ponaredek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
potvárjanje |
glagolnik od potvarjati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
potvárjati |
1. natančno posnemati kaj z namenom goljufanja; ponarejati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
potvóra |
zastar. ponaredba, ponaredek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
potvórba |
ponaredba, ponaredek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
potvóriti |
1. natančno posneti kaj z namenom goljufanja; ponarediti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poúčen |
ki je usmerjen, teži k poučevanju:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poučênje |
star. pouk, poučitev:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poučênost |
stanje poučenega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poučevánje |
glagolnik od poučevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poučeváti |
1. poklicno se ukvarjati s podajanjem učne snovi v šoli:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poučílo |
zastar. navodilo, napotek:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poučítev |
glagolnik od poučiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poučíti |
narediti, da kdo pridobi določeno znanje, vedenje o čem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poučljív |
ki se da poučiti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poučljívost |
lastnost, značilnost poučljivega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poudáriti |
1. izgovoriti izrazito, s poudarkom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poudárjanje |
glagolnik od poudarjati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poudárjati |
1. izgovarjati izrazito, s poudarkom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poúličen |
1. ki je na ulici:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poúličnica |
knjiž. 1. prostitutka, ki si pridobiva stranke na cesti, ulici:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poustvarítev |
glagolnik od poustvariti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poustváriti |
ponovno umetniško obdelati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poustvarjálec |
kdor poustvarja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poustvárjanje |
glagolnik od poustvarjati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poustvárjati |
ponovno umetniško obdelovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poúzmati |
star. vzeti, ukrasti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
použíti |
knjiž. pojesti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
používati |
knjiž. jesti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pov |
kratica, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
povabílen |
s katerim se povabi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povabílo |
1. izražena, sporočena želja komu; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povabíti |
izraziti, sporočiti komu željo; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povábljenec |
kdor je kam povabljen:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povagabúnditi se |
knjiž., ekspr. postati potepuh:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povalíti |
1. redko s silo narediti, da kaj pride iz pokončnega položaja na tla; podreti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pováljanec |
slabš. zanemarjen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povaljeváti |
v presledkih valjati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poválnica |
nar. potica, zavitek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povampírjenje |
glagolnik od povampiriti se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povasováti |
v kmečkem okolju krajši čas vasovati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povečálen |
redko povečevalen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povečálo |
knjiž. povečevalno steklo, lupa:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povéčanje |
glagolnik od povečati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povečáva |
glagolnik od povečati:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povečeválen |
ki poveča, povečuje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povečevánje |
glagolnik od povečevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povečíni |
v {veliki} večini:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povéd |
1. lingv. najmanjša samostojna enota jezikovnega sporočila, ki je lahko tudi že sama sporočilo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povédati |
1. narediti, da kdo kaj izve, se s čim seznani; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povéden |
ki v veliki meri pove, izraža določeno vsebino:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povedríti |
krajši čas vedriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povelíčanec |
rel. kdor je poveličan:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povelíčanje |
glagolnik od poveličati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povelíčati |
1. narediti, da kaj dobi velik ugled, veljavo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poveličeválec |
kdor poveličuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poveličeválen |
ki poveličuje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poveličevánje |
glagolnik od poveličevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poveljáviti |
jur., navadno v zvezi z zakonska zveza narediti veljavno; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povêlje |
kratek ustni ukaz, zlasti v vojski:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poveljevánje |
glagolnik od poveljevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poveljeváti |
1. opravljati vodilne, voditeljske funkcije v vojaški enoti ali ustrezni ustanovi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povêljnica |
ženska oblika od poveljnik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povêljstven |
pridevnik od poveljstvo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povêljstvo |
1. skupina vojaških starešin, ki {lahko} poveljuje vojaški enoti ali skupini enot:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poverílen |
polit., v zvezi poverilna pisma pooblastilne listine, ki jih poslanik ob nastopu službe izroči poglavarju tuje države:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poverílnica |
nav. mn., polit. akreditivna pisma, poverilna pisma:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povériti |
narediti, da ima kdo nalogo opraviti, opravljati kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povérjati |
delati, da ima kdo nalogo opraviti, opravljati kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povérjenec |
zastar. 1. poverjenik, zastopnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povérjenica |
ženska oblika od poverjenik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povérjeništvo |
1. {ljubiteljsko} zbiranje naročnikov, predplačnikov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povès |
redko povešenje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poveselíti se |
krajši čas veseliti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poveseljáčiti |
krajši čas veseljačiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povésiti |
1. premakniti tako, da je usmerjeno nižje, navzdol:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povesláti |
krajši čas veslati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povêslo |
zvit šop bilk, slame za vezanje snopov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povést |
1. lit. krajše, vsebinsko, izrazno manj zahtevno pripovedno delo, navadno v prozi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povésten |
1. knjiž. tak kot pri povesti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
170.614 170.714 170.814 170.914 171.014 171.114 171.214 171.314 171.414 171.514 
