besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: k   zadetki: 167.114-167.213



osvetljeválec  1. film., gled. kdor se {poklicno} ukvarja z osvetljevanjem:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osvetljevánje  glagolnik od osvetljevati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osvetljeváti  1. delati, povzročati, da postane kaj svetlo, vidno:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osveževáti  1. povzročati, da postane kaj bolj sveže, čisto:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osvežílen  ki osveži, osvežuje:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osvežítev  glagolnik od osvežiti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osvežíti  1. povzročiti, da postane kaj bolj sveže, čisto:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
osvít  knjiž., redko sij, svit:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osvobájanje  glagolnik od osvobajati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osvobájati  1. navadno z bojem delati, povzročati, da kako ozemlje ni več pod tujo oblastjo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osvobodítelj  kdor koga osvobodi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osvobodíteljica  ženska oblika od osvoboditelj:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osvobodítev  glagolnik od osvoboditi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osvobodíti  1. navadno z bojem narediti, povzročiti, da kako ozemlje ni več pod tujo oblastjo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osvobojênec  kdor je osvobojen:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osvobojênje  glagolnik od osvoboditi:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osvobojênost  ekspr. stanje osvobojenega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osvobojeváti  redko osvobajati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osvob.  kratica, vir: N; povezave: nova beseda
osvojítev  1. glagolnik od osvojiti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osvojljív  1. ki se da osvojiti:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ošáben  ki ima pretirano dobro mnenje o sebi in kaže prezir, zaničevanje do drugih:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ošábnež  ekspr. ošaben človek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ošábnica  ekspr. ošabna ženska:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ošábnost  lastnost ošabnega človeka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oščèp  zastar. tanka lesena palica z zelo ostro kovinsko konico za bojevanje; kopje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ošibéti  knjiž. oslabeti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ošibíti  knjiž. oslabiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ošíliti  narediti ostro, koničasto:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ošínjati  večkrat na hitro pogledati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ošpeháti  pog., ekspr. umazati, zlasti z mastjo, maščobo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ošpêtelj  nekdaj ženska bluza z rokavi, navadno platnena:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
óšpice  nalezljiva bolezen s pegastimi izpuščaji na koži, ki se pojavlja zlasti pri otrocih:; ž mn., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
óšpičast  tak kot pri ošpicah:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oštaríja  pog. gostilna, krčma:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oštéti  izraziti nejevoljo, nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja, navadno z ostrimi besedami:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oštévanje  glagolnik od oštevati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oštévati  izražati nejevoljo, nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja, navadno z ostrimi besedami:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oštevílčenje  glagolnik od oštevilčiti:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oštevílčiti  1. označiti s številko, navadno z zaporedno:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oštír  pog. gostilničar, krčmar:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oštŕcati  redko oškropiti, poškropiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ošvígniti  1. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otájati  1. narediti, da voda v kaki snovi preneha biti led:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otalíti  redko otajati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otáva  {posušena} trava druge košnje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otáven  pridevnik od otava:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otávič  agr. {posušena} trava tretje košnje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otávnica  nar. {posušena} trava četrte košnje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otêči  postati po obsegu večji zaradi poškodbe ali bolezni:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otelítev  glagolnik od oteliti se:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otemnéti  1. postati nekoliko temen:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otemnévati  postajati nekoliko temen:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oténiti  knjiž., redko osenčiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otèp  velik snop iz omlatene slame:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otepáč  1. kdor otepa {snope}:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otepálo  tekst. stroj za rahljanje, čiščenje bombažnega, lanenega prediva; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otépanje  glagolnik od otepati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otepávanje  redko otepanje:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otepávati  redko otepati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otesáti  1. s tesanjem dati lesu določeno obliko:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oteščáti se  star. pojesti kaj malega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oteževáti  delati kaj bolj naporno, težavno:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otežíti  1. narediti kaj bolj naporno, težavno:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otíp  1. značilnost snovi, zlasti tkanine, ki se zaznava s tipom, tipanjem:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otipávanje  glagolnik od otipavati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otipljív  1. ki se da otipati:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otiráč  1. knjiž., redko predpražnik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otíranje  glagolnik od otirati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otírati  1. odstranjevati kaj mokrega s potegovanjem po površini:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otísniti  1. s stiskanjem odstraniti tekočino iz česa:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otiščánec  kožna odebelina, zadebelina:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otiščáti  s pritiskanjem, tiščanjem poškodovati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otočàn  kdor živi na otoku ali je doma z otoka:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otóčen  nanašajoč se na otok:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otóčič  nav. ekspr. otoček:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otóčje  več otokov, otoki:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
otódi  zastar. malo prej, pravkar:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otolít  nav. mn., anat. drobci anorganskih snovi v ravnotežnem organu; ravnotežni kamenčki; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otolstéti  knjiž., redko odebeliti se:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otomána  oblazinjeno ležišče brez stranic, navadno ozko in z dvignjenim zglavjem:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otopélost  stanje otopelega človeka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otopíti  redko raztopiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otoplítev  glagolnik od otopliti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otoplíti  knjiž. ogreti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otórej  star. tako zelo:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otorinolaringológ  zdravnik specialist za otorinolaringologijo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
otóžen  ki je v stanju čustvene prizadetosti:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otóžje  knjiž. otožnost:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otóžnost  stanje otožnega človeka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otrdína  med. bolezensko, nenormalno otrdelo mesto na telesu:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otrdítev  glagolnik od otrdeti ali otrditi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otrdíti  1. narediti, da postane kaj trdo, trše:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otrépati  redko otepati, otresati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otrésanje  glagolnik od otresati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otresávati  redko otresati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otrésniti  z enkratnim sunkom stresti, otresti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otréti  1. odstraniti kaj mokrega s potegom po površini:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otrínjati  odstranjevati ogorek:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otrníti  1. odstraniti ogorek:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   166.614 166.714 166.814 166.914 167.014 167.114 167.214 167.314 167.414 167.514  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA