|
óst |
1. zelo zožen, priostren končni del česa; konica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostajalíšče |
knjiž. hiša, v kateri se dobi prenočišče in oskrba:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostájanje |
glagolnik od ostajati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostájati |
1. še naprej biti, se nahajati na določenem prostoru, v določenem kraju:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostáli |
1. ki je ostal:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostalína |
1. kar se ohrani iz preteklosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostarélost |
stanje ostarelega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostáti |
1. ne prenehati biti, se nahajati na določenem prostoru, v določenem kraju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostebréti |
1. knjiž. postati podoben stebru:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ósten |
1. nekdaj palica z železno konico zlasti za poganjanje volov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
osténje |
knjiž. več sten, stene:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostentatíven |
knjiž. izzivalen, kljubovalen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
osteologíja |
nauk o kosteh:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
osteoporóza |
med. zmanjšana trdnost kosti zaradi pomanjkanja anorganskih snovi, krhkost kosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
óster |
1. ki dobro reže, seka, grize:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
ostináten |
muz., v zvezi ostinatni bas glasbena misel, ki se brez sprememb ponavlja v basu; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostináto |
muz. glasbena misel, ki se brez sprememb ponavlja v istem partu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
óstnat |
star. koničast, šilast:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostrašljív |
knjiž. ki ostraši:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostrênje |
glagolnik od ostriti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostréšiti |
knjiž., redko pokriti {s streho}:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostríca |
1. knjiž. oster, koničast vrh gore:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostríči |
skrajšati, odstraniti lase, dlako:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostríga |
užitna morska školjka, ki živi prirasla na podlago:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostrígar |
kdor išče, nabira ostrige:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostrílec |
delavec, ki ostri kovinske predmete:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostríti |
1. delati kaj {bolj} ostro:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostrívec |
lingv. grafično znamenje za dolgi naglašeni samoglasnik ali za rastočo intonacijo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ostríž |
zool. 1. nav. mn. morske ali sladkovodne ribe s podolgovatim, sploščenim telesom in bodicami na hrbtni plavuti, Percidae:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostríženec |
ekspr. kdor ima ostrižene lase:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostrižíšče |
prostor, kjer gojijo ostrige:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostrméti |
postati negiben, tog zaradi velikega duševnega vznemirjenja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostrníca |
nar. notranjsko tanjše deblo ali vrh debla s prisekanimi vejami, ki se uporablja za sušenje krme:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostròg |
star. {vojaški} tabor, {vojaško} taborišče:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostróga |
1. nav. mn. priprava na jahalnih škornjih za spodbadanje konja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostrógast |
po obliki podoben ostrogi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostroglàv |
knjiž. ki ima koničasto, šilasto glavo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostrogléd |
ki ostro, bistro gleda:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostrogovína |
nar. koroško robidovje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostrolísten |
bot., v zvezah: ostrolistni beluš zimzelena grmičasta rastlina z bodečimi nepravimi listi, Asparagus acutifolius; ostrolistni javor javor s peterokrpimi listi, ki imajo listne zobce podaljšane v dolge konice, Acer platanoides;; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostrolístnica |
nestrok. bodika, božji les; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostronós |
knjiž. ki ima oster, koničast nos:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostrorób |
ki ima oster rob, ostre robove:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostrostrélec |
kdor je posebej izurjen za streljanje z ostrostrelsko puško:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ostroúh |
knjiž. ki ostro, zelo dobro sliši:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostroúmje |
knjiž. ostroumnost:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostròv |
star. otok:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostrovíden |
ki ostro, zelo dobro vidi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostrovídnost |
lastnost ostrovidnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostrozób |
ki ima ostre zobe:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostróžen |
ki ima {nadete} ostroge:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostróžen |
pridevnik od ostroga:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostro... |
nanašajoč se na oster:; prvi del zloženk, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostrúgati |
s struganjem narediti gladko, ravno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostrúžiti |
s struženjem narediti gladko, ravno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostŕv |
nar. tanjše deblo ali vrh debla s prisekanimi vejami, ki se uporablja za sušenje krme:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostúda |
knjiž. 1. gnus:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostúden |
nav. ekspr. 1. ki vzbuja gnus:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostúdnež |
ekspr. nemoralen, pokvarjen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostúdnica |
ekspr. nemoralna, pokvarjena ženska:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostúdnost |
nav. ekspr. lastnost, značilnost ostudnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
óstva |
nav. mn., rib. vilice, s katerimi lovijo ribe; osti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
óstvar |
1. rib. kdor lovi z ostmi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostvarítev |
glagolnik od ostvariti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostváriti |
1. knjiž. uresničiti, izvesti, izpolniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostvárjanje |
glagolnik od ostvarjati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostvárjati |
1. knjiž. uresničevati, izvajati, izpolnjevati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostvarljív |
knjiž. uresničljiv, izvedljiv, izpolnljiv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostvarljívost |
knjiž. uresničljivost, izvedljivost, izpolnljivost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
osumítev |
glagolnik od osumiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
osúmiti |
vzbuditi, izraziti sum o kom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
osúmljati |
vzbujati, izražati sum o kom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
osúmljenec |
kdor je osumljen:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
osúpel |
nav. ekspr. zelo začuden:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
osúpiti |
knjiž. narediti, povzročiti, da se kdo zelo začudi; osupniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
osúpljati |
nav. ekspr. delati, povzročati, da se kdo zelo čudi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
osupljív |
nav. ekspr. ki koga osupne:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
osupljívost |
nav. ekspr. lastnost, značilnost osupljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
osúplost |
nav. ekspr. stanje osuplega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
osúpniti |
nav. ekspr. 1. zelo se začuditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
osúpnjenje |
glagolnik od osupniti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
osúpnjenost |
knjiž. osuplost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
osuševánje |
glagolnik od osuševati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
osušítev |
glagolnik od osušiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
osúvati |
večkrat suniti, udariti, zlasti z nogo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
osvajáč |
ekspr. osvajalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
osvajálec |
1. kdor z bojem spravi tuje ozemlje pod svojo oblast:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
osvájanje |
glagolnik od osvajati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
osvedóčiti |
zastar. 1. dokazati, potrditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
osvestítev |
glagolnik od osvestiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
osvéstiti |
1. narediti, povzročiti, da kdo kritično presoja, spoznava svoja in tuja dejanja, mnenja ali čuti odgovornost zanje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
osvéščanje |
glagolnik od osveščati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
osvéščati |
1. delati, povzročati, da kdo kritično presoja, spoznava svoja in tuja dejanja, mnenja ali čuti odgovornost zanje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
osvéščenost |
lastnost osveščenega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
osveščeválen |
ki osvešča:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
osvetíti |
knjiž. osvetliti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
osvétje |
astr. samostojni zvezdni sestav; galaksija:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
osvetlítev |
glagolnik od osvetliti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
osvetlíti |
1. narediti, povzročiti, da postane kaj svetlo, vidno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
osvetljáva |
glagolnik od osvetljevati:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
166.514 166.614 166.714 166.814 166.914 167.014 167.114 167.214 167.314 167.414 
