|
oplóčje |
navt. kar pokriva ogrodje čolna, ladje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oplóčnica |
knjiž. plošča {za oblaganje}:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oplódba |
knjiž. oploditev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oplóden |
v zvezah: fiz. oplodni reaktor jedrski reaktor, v katerem se naravni torij ali uran spremenita tako, da ju je mogoče uporabiti kot jedrsko gorivo; gozd. oplodna sečnja sečnja na zemljišču, kjer je že zraslo in se utrdilo mlado drevje; postopna sečnja; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oplodítev |
glagolnik od oploditi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oplodíti |
1. povzročiti nastajanje novega organizma z združitvijo moške in ženske spolne celice:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oplódje |
agr. sočni ali suhi del plodu, ki obdaja seme, semena:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oplodljív |
ki se da oploditi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oplódnja |
knjiž. oploditev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oplojeválec |
knjiž. žival, rastlina, ki oplojuje, oplodi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oplojevánje |
glagolnik od oplojevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oplojeváti |
1. povzročati nastajanje novega organizma z združitvijo moške in ženske spolne celice:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oplôščiti |
knjiž. obložiti s ploščami:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oplôščiti |
knjiž., redko nekoliko sploščiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
oplutéti |
knjiž. spremeniti se v pluto:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ópna |
1. na obod napeta tanka prožna plast kakega tkiva, ki more nihati:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ópnast |
knjiž., redko ki ima opno:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opogúmiti |
narediti, da postane kdo pogumen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opogúmljanje |
glagolnik od opogumljati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opogúmljati |
vplivati na koga, da bi bil pogumen:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opòj |
nav. ekspr. 1. kar povzroča stanje čutnega in duševnega ugodja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opójen |
ki povzroča pijanost:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opojênost |
nav. ekspr. stanje čutnega in duševnega ugodja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opojílo |
knjiž. sredstvo, ki povzroča stanje čutnega in duševnega ugodja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opojnína |
knjiž., redko alkoholna pijača:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opóldan |
redko poldan, poldne:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opoldánji |
opoldanski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opóldne |
ed., redko poldan, poldne:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ópolo |
črno vino z otoka Visa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opólzel |
star. 1. spolzek, drsen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opómba |
1. krajše pojasnilo k tekstu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opómbica |
ekspr. opazka, pripomba:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opoméniti |
knjiž. dati pomen, smisel:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opomín |
glagolnik od opomniti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opomínjanje |
glagolnik od opominjati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opomínjati |
1. izražati nejevoljo, nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opominjeválec |
knjiž. kdor opominja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opominjeválen |
s katerim se opominja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opómniti |
1. izraziti nejevoljo, nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opómnja |
zastar. 1. opazka, pripomba:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opomôči si |
v nedoločniku, sedanjem času in deležniku na -l postati spet sposoben za; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
opóna |
knjiž. tapeta, stenska obloga:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oponašálec |
kdor ravna, govori tako, kot ravna, govori kdo drug:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oponášanje |
glagolnik od oponašati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oponášati |
1. ravnati, govoriti tako, kot ravna, govori kdo drug:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oponènt |
knjiž. nasprotnik, zlasti v razpravljanju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oponêsti |
1. reči tako, kot je rekel kdo drug, navadno z namenom smešiti, žaliti ga:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oponíranje |
knjiž. nasprotovanje, ugovarjanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oponírati |
1. knjiž. nasprotovati, ugovarjati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opóra |
1. predmet, zlasti v obliki droga, ki omogoča, da kaj je, ostane v pokončnem položaju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oporéčen |
ki se mu da oporekati, ugovarjati:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oporêči |
1. z dajalnikom z besedami izraziti nasprotujoče stališče do izjave, mnenja drugega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oporéčništvo |
knjiž. oporekanje, ugovarjanje, zlasti razmeram, normam v kaki skupnosti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oporíšče |
1. kraj, kjer se zbirajo in oskrbujejo vojaške sile za operacije:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opórje |
skupina ali sistem opornikov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opórnica |
1. priprava, ki daje oporo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oporóčen |
nanašajoč se na oporoko:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oporočítelj |
jur. kdor napravi oporoko:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oporočíti |
knjiž., redko z oporoko določiti, zapustiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opórtati |
knjiž. našiti, pritrditi porte na kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oportún |
knjiž. primeren, koristen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oportuníst |
nav. slabš. kdor prilagaja mišljenje, ravnanje trenutnim okoliščinam zaradi lastne koristi; preračunljivec, prilagodljivec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oportunitéta |
knjiž., redko primernost, koristnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oportunízem |
nav. slabš. prilagajanje mišljenja, ravnanja trenutnim okoliščinam zaradi lastne koristi; preračunljivost, prilagodljivost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oportúnost |
knjiž. primernost, koristnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opósum |
1. zool. podgani podoben, na drevju živeči ameriški sesalec, Didelphis:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opotéčen |
star. ki se opoteka:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opozárjanje |
glagolnik od opozarjati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opozárjati |
1. delati, da kdo kaj dojame, zazna:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opozícija |
1. v nekaterih državah nasprotovanje stranke, strank političnemu programu druge stranke, drugih strank, navadno vodilnih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opozicionálec |
publ., v nekaterih državah član opozicijske stranke:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opozicionálen |
opozicijski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opozicionálnost |
knjiž. nagnjenost k nasprotovanju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opozorílen |
s katerim se opozarja na kaj:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opozorílo |
1. kar koga seznanja, seznani s tem, kar mora upoštevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opozorítev |
glagolnik od opozoriti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opozoríti |
1. narediti, da kdo kaj dojame, zazna:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opozorljív |
knjiž. nenavaden, opazen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oprasíti se |
nav. 3. os. roditi, povreči prašička:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oprásniti |
povzročiti prasko:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oprašênje |
redko oprašitev:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opraševálec |
žuželka, ptica, ki oprašuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opraševánje |
glagolnik od opraševati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opraševáti |
bot. prenašati pelod s prašnikov na brazdo {pestiča}:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oprašítev |
glagolnik od oprašiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opráti |
1. z vodo in pralnimi sredstvi odstraniti umazanijo s tkanine:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opráva |
1. raba peša kar ima kdo na telesu, zlasti obleka, obutev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oprávica |
star. delo, opravki:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opravíčenje |
glagolnik od opravičiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opravičeválen |
1. ki dela kaj opravičeno:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opravičevánje |
glagolnik od opravičevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opravičeváti |
1. z navajanjem objektivnih vzrokov delati, da je razumljivo, možno; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opravičílen |
1. ki naredi kaj opravičeno:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opravičílo |
1. izjava, navadno pismena, s katero se kaj opravičuje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opravíčiti |
1. z navajanjem objektivnih vzrokov narediti, da je razumljivo, možno; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opravičljív |
ki se da opravičiti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opravílce |
ekspr. manjšalnica od opravilo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opravílo |
1. kar kdo opravlja, dela:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opráviti |
1. uspešno končati; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oprávljanje |
glagolnik od opravljati1:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
166.014 166.114 166.214 166.314 166.414 166.514 166.614 166.714 166.814 166.914 
