|
onè |
slabš. izraža osebo, stvar, ki se noče, ne more imenovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oné |
mest., or. ed. m. in s. tudi oném, ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža osebo, stvar, ki se noče, ne more imenovati:; zaim. neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
onečáščenje |
glagolnik od onečastiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
onečaščeváti |
knjiž. onečaščati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
onečístiti |
narediti, povzročiti, da kaj ni čisto:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
onečíščenje |
glagolnik od onečistiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
onečiščeváti |
delati, povzročati, da kaj ni čisto:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
onegá |
nav. slabš., s širokim pomenskim obsegom izraža osebo, stvar, ki se noče, ne more imenovati:; zaim. neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
onégati |
redko onegaviti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
onegáv |
star. ki ima lastnost, značilnost, ki se noče, ne more imenovati:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
onegáviti |
ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža dejanje, ki je znano, a se noče, ne more imenovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
onegávljenje |
glagolnik od onegaviti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oneída |
agr. boljši krompir domače sorte z belim mesom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
onemévati |
1. ekspr. postajati zelo presenečen, začuden:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
onemíti |
knjiž. utišati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
onemôči |
v nedoločniku, sedanjem času in deležniku na -l izgubiti moč, moči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
onemóglost |
1. stanje onemoglega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
onemóglosten |
jur., v zvezi onemoglostna pokojnina, do 1946 invalidska pokojnina; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
onemogóčanje |
glagolnik od onemogočati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
onemogóčati |
delati, povzročati, da kaj ni mogoče:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
onemogóčenje |
glagolnik od onemogočiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
onemogóčiti |
narediti, povzročiti, da kaj ni mogoče:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
onesmísliti |
knjiž. narediti, povzročiti, da kaj izgubi smisel:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
onesnáženje |
glagolnik od onesnažiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
onesnaževálec |
kdor onesnažuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
onesnaževánje |
glagolnik od onesnaževati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
onesnaževáti |
delati kaj nečisto, umazano, navadno zdravju škodljivo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
onesnážiti |
narediti kaj nečisto, umazano, navadno zdravju škodljivo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
onesposábljati |
delati, povzročati, da kdo ne more opravljati določenega dela, dejavnosti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
onesposobítev |
glagolnik od onesposobiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
onesposóbiti |
narediti, povzročiti, da kdo ne more opravljati določenega dela, dejavnosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
onesposóbljenje |
glagolnik od onesposobiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
onesposóbljenost |
lastnost onesposobljenega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
onesrečeváti |
delati, povzročati, da je kdo nesrečen:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
onesréčiti |
narediti, povzročiti, da postane kdo nesrečen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
onestep |
družabni ples v dvočetrtinskem taktu, po izvoru iz Severne Amerike:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
onesvéščenec |
kdor omedli:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
onga |
zaim. neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ónidán |
star. pred nekaj dnevi, pred kratkim:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ónile |
ekspr. izraža, da je oseba ali stvar od govorečega oddaljena, odmaknjena, vendar mu vidna:; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
online |
prid. neskl., vir: I; povezave:
najdi.si
islovar
|
|
onodôben |
knjiž. takraten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
onogavíčiti |
ekspr. obuti nogavice:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
onomástičen |
nanašajoč se na onomastiko, imenosloven:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ónostránost |
redko onstranstvo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ónstran |
izraža položaj na drugi strani česa ali premikanje v tak položaj:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ónstran |
z rodilnikom za izražanje položaja na drugi strani česa ali premikanja v tak položaj:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ónstránost |
redko onstranstvo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ónstránstvo |
v različnih religijah kraj, prostor zunaj zemeljske stvarnosti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ontário |
agr. debelo, ploščato in rebrasto zimsko jabolko olivne barve, po izvoru iz Amerike:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
óntičen |
filoz. nanašajoč se na bit, eksistenco:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
óntogenétičen |
biol. ontogenetski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ontologíja |
filoz. filozofska disciplina, ki obravnava osnovo, vzroke in najsplošnejše lastnosti stvarnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
onúča |
nav. mn., nekdaj kos blaga za ovijanje stopala:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oogónij |
biol. rastlinski ženski spolni organ; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oolít |
petr. kamnina, sestavljena iz jajčastih drobnozrnatih skupkov, zlepljenih med seboj z vezivom; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opacáti |
redko popacati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opádati |
knjiž., redko upadati, usihati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opahníti |
1. knjiž. opihniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opájanje |
glagolnik od opajati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opál |
drag kamen prelivajočih se barv in steklenega sijaja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opalescénca |
fiz. spreminjanje barvnih odtenkov kot pri opalu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opalizírati |
fiz. spreminjati barvne odtenke kot opal:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opalográf |
priprava za razmnoževanje odtisov s plošče iz opalnega stekla:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opálta |
nekdaj prodajalna monopolnega blaga:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opámetiti |
knjiž. spametovati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opametováti |
knjiž. spametovati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oparína |
med. poškodba kože, tkiva zaradi vroče tekočine, pare:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opáriti |
1. poškodovati kožo, tkivo z vročo tekočino, paro:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opárnica |
nar. trnat grm z belimi cveti in koščičastimi plodovi; črni trn:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
òpárt |
um. umetnostna smer v drugi polovici 20. stoletja, temelječa na optičnih učinkih barve in oblike:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opàs |
knjiž., redko pas:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opasáč |
žarg., voj. {vojaški} pas:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opásati |
1. dati, namestiti komu pas:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opásica |
knjiž. {vojaški} pas:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opasílnica |
nar. vrv, s katero se povezuje s senom, žitom naložen voz:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opásje |
knjiž. predel ob pasu telesa:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opásnica |
star. pas, trak:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opasováti |
1. dajati, nameščati komu pas:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opást |
alp. plast nametanega snega, ki z bolj položnega dela grebena ali slemena sega nad nasprotno pobočje ali steno:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opásti |
1. knjiž. padajoč pokriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opát |
rel. predstojnik večjega samostana, zlasti benediktinskega, cistercijanskega:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opatíja |
večji samostan, ki ima opata ali opatinjo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opátinja |
rel. predstojnica večjega samostana, zlasti benediktinskega, cistercijanskega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opázen |
ki se da opaziti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opazoválec |
1. kdor opazuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opazovalíšče |
kraj, prostor za opazovanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opazovánec |
kdor je opazovan:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opazovánje |
glagolnik od opazovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opáž |
1. kar se namesti, pritrdi na določeno površino za zaščito, olepšanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
opážanje |
1. nav. mn. kar se doseže z opazovanjem, raziskovanjem:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opáženje |
glagolnik od opažiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opečátiti |
dati, pritisniti pečat, zlasti za dokaz verodostojnosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opéčen |
nanašajoč se na opeko:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opečênec |
1. kdor se je opekel:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opêči |
1. narediti, da je kaj na površini pečeno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opéčnat |
1. ki je iz opeke:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opeháriti |
ekspr. ogoljufati, prevarati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opehárjenec |
ekspr. kdor je ogoljufan, prevaran:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opehárjenost |
ekspr. prevaranost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
165.814 165.914 166.014 166.114 166.214 166.314 166.414 166.514 166.614 166.714 
