odúrnež |
ekspr. neprijazen, nepriljuden človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odušéviti |
1. knjiž. dati čemu značilnosti živega, človeškega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odváditi |
1. povzročiti, da kdo ne dela več tega, kar mu je postalo potreba, navada:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odvajálen |
1. ki pospešuje iztrebljanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odvajálo |
zdravilo, ki pospešuje iztrebljanje; odvajalno sredstvo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odvájanje |
glagolnik od odvajati1:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odvájanje |
glagolnik od odvajati2:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odvájati |
1. povzročati odhajanje zlasti plina ali tekočine od česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odvájati |
povzročati, da kdo ne dela več tega, kar mu je postalo potreba, navada:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odvážanje |
glagolnik od odvažati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odvèč |
nav. ekspr., v povedni rabi 1. izraža, da kaj presega potrebno mero:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odvèčen |
nav. ekspr. ki presega potrebno mero:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odvédba |
glagolnik od odvesti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odvedljív |
ki se da odvajati, odvesti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odvêsti |
1. povzročiti odhajanje zlasti plina ali tekočine od česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odvétnica |
ženska oblika od odvetnik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odvétrje |
kraj, prostor, zavarovan pred vetrom:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odvéza |
1. rel. odpuščanje grehov ali cerkvenih kazni:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odvézati |
1. narediti, da kaj preneha biti; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odvézniti |
1. narediti, da kaj preneha biti poveznjeno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odvezováti |
1. delati, da kaj preneha biti; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odvíhati |
narediti, da kaj preneha biti zavihano:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odvihávati |
delati, da kaj preneha biti zavihano:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odvíhniti |
narediti, da kaj preneha biti zavihnjeno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odvijálen |
teh. ki je za odvijanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odvíjanje |
glagolnik od odvijati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odvísen |
navadno v povedni rabi, navadno v zvezi z od 1. ki je v takem odnosu do koga, da ta skrbi za njegove potrebe:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odvísnosten |
pridevnik od odvisnost:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odvòd |
1. glagolnik od odvajati ali odvesti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odvódnica |
anat. žila, ki odvaja kri od srca:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odvòz |
1. glagolnik od odvoziti ali odvažati:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odvozíšče |
mont. kraj, prostor na vrhu jaška, odkoder se odvaža izkopana ruda:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odvráčanje |
glagolnik od odvračati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odvráčati |
navadno v zvezi z od 1. delati, prizadevati si, da kdo ne bi napravil, kar namerava:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odvráten |
nav. ekspr. neprijeten, zoprn:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odvrátnež |
ekspr. odvraten človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odvrátnost |
nav. ekspr. lastnost odvratnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odvréči |
1. z metom narediti, da kaj preneha biti pri osebku:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odvrnítev |
glagolnik od odvrniti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odvrníti |
navadno v zvezi z od 1. narediti, povzročiti, da kdo ne napravi, kar namerava:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odvrnljív |
ki se da odvrniti, preprečiti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odvzèm |
glagolnik od odvzeti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odvzémanje |
glagolnik od odvzemati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odvzémati |
1. od večje količine ločevati zlasti določeno količino:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odvzemljív |
ki se sme odvzeti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odvzéti |
1. od večje količine ločiti zlasti določeno količino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odvzétje |
redko odvzem:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odv. |
kratica, vir: N; povezave:
nova beseda
|
odzádnji |
ki je zadaj, za čim; zadnji:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odzdàj |
od tega časa, trenutka:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odzémlje |
astr. točka eliptičnega tira nebesnega telesa, ki je najbolj oddaljena od Zemlje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
odzíbati |
nav. ekspr. zibaje odpeljati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
odzídati se |
ekspr. osvoboditi se ovoja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
odzív |
glagolnik od odzvati se:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odzívanje |
glagolnik od odzivati se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odzračeváti |
teh. izpuščati zrak iz česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odzrcáliti |
knjiž. pokazati, izraziti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odzvèn |
knjiž., redko razpravljanje v javnosti, ki ga povzroči kak dogodek; odmev:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odzvóčen |
knjiž. resonančen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odžebráti |
1. nar. koroško odmoliti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odžéjanje |
glagolnik od odžejati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odžéjati |
zadovoljiti komu potrebo, željo po pijači:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odžírati |
nizko uživati, porabljati, kar pripada drugemu, potrebuje drug:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odživéti |
1. ekspr. prenehati dejavno živeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odžréti |
nizko povzročiti, da kdo česa ne dobi, nima več:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
od... |
1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje; predpona, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oec. |
kratica, vir: N; povezave:
nova beseda
|
oèf |
pog., kratica Osvobodilna fronta:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oêfar |
ekspr., med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 član Osvobodilne fronte:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oeuvre |
m neskl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
ófar |
ekspr., med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 član Osvobodilne fronte:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ófen |
prid. neskl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
ofenzíva |
1. delovanje oboroženih sil velikega obsega z namenom zavzeti strateško pomembno ozemlje ali uničiti veliko nasprotnikovih sil, napad:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ófer |
nižje pog. dajanje denarja za cerkvene potrebe, včasih v zvezi s sprevodom vernikov okoli oltarja; cerkveno darovanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ofêrta |
jur. predlog za sklenitev pogodbe z označbo njene bistvene vsebine; ponudba:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ofertórij |
rel. besedilo, ki se moli ali poje pri maši med darovanjem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ófer |
na Štajerskem in Koroškem, nekdaj delavec, ki plačuje stanovanje z delom na lastnikovem posestvu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
òff |
film., gled. izraža, da prihaja glas, zvok od zunaj, ne s prizorišča:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oficiál |
jur., v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji nižji uradnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oficiánt |
jur., v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji nižji uradnik; oficial:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ofícij |
rel. del brevirja, ki se opravi v enem dnevu; dnevnice:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oficína |
nekdaj {obrtna} delavnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oficinálen |
farm. ki je sprejet v uradni seznam in opis zdravil:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oficiózen |
knjiž. poluraden:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oficír |
član poveljniškega vojaškega osebja, častnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
oficírstvo |
1. oficirski poklic:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ofrèht |
etn. povzročanje hrupni glasbi podobnega ropota komu na večer pred njegovim godom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ófsajd |
šport. dejstvo, da je igralec pri nogometu, hokeju na ledu pri podaji bližje nasprotnikovih vrat kot nasprotni igralci, prehitek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ófset |
žarg. ofsetni tisk:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ófseten |
tisk. nanašajoč se na tehniko ploskega tiska s kovinske plošče:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ofsetlíto |
prid. neskl., vir: B; povezave:
|
oftalmológ |
zdravnik specialist za oftalmologijo; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
ogába |
knjiž. gnus:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ogáben |
ki vzbuja gnus:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ogábnež |
ekspr. nemoralen, pokvarjen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ogábnica |
ekspr. nemoralna, pokvarjena ženska:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ógel |
1. del predmeta, kjer se stikata dva ali več njegovih robov, ploskev:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ógel |
kos nedogorelega lesa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ógelnica |
nar. {oglarska} kopa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ôgenj |
1. pojav, pri katerem oddaja snov ob spajanju s kisikom svetlobo in toploto:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|