obrégniti se |
ekspr. 1. navadno v zvezi z ob vsiljivo, na neprimeren način se vmešati v stvar, ki se govorečega ne tiče:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obregováti se |
ekspr. 1. navadno v zvezi z ob vsiljivo, na neprimeren način se vmešavati v stvari, ki se govorečega ne tičejo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obrejítev |
glagolnik od obrejiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obremenílen |
ki obtožuje, dolži:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obremenítev |
glagolnik od obremeniti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obremeníti |
1. dati breme, težek predmet na kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obremenjênec |
navadno v zvezi dedni obremenjenec kdor podeduje negativne telesne lastnosti ali negativna duševna nagnjenja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obremenjênost |
1. dejstvo, da je kdo obremenjen:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obremenjeválen |
ki obtožuje, dolži:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obremenjevánje |
glagolnik od obremenjevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obremenjeváti |
1. dajati breme, težek predmet na kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obrêsti |
v odstotkih ali v znesku izraženo denarno nadomestilo za začasno uporabo denarja:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obrêsti |
ekspr. obiti, obhoditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obrestonôsen |
fin. ki prinaša obresti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obrestovánje |
glagolnik od obrestovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obréza |
del knjige, revije, kjer so listi gladko obrezani:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obrezáč |
nar. vzhodno kdor obrezuje peso, repo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obrézanec |
v židovskem in muslimanskem okolju kdor je obrezan:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obrézati |
1. z rezanjem narediti, da na čem ni več kakih delov, zlasti nepotrebnih:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obrezlína |
les. kar odpade pri obrezovanju lesa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obrezoválec |
kdor obrezuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obrezovánje |
glagolnik od obrezovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obrezováti |
1. z rezanjem delati, da na čem ni več kakih delov, zlasti nepotrebnih:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obrezuspéšiti |
knjiž. narediti brezuspešno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obréžje |
svet ob reki, jezeru, morju:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obŕh |
geogr. močen kraški izvir izpod strmega pobočja; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obrís |
navadno s prilastkom 1. nejasno, neostro vidna meja, rob česa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obrísati |
narediti kaj suho, čisto z drgnjenjem, zlasti s tkanino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obrísati |
1. narediti {sklenjeno} črto, črte okrog česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obrísnica |
nar. tolminsko krpa, cunja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obrisováti |
1. delati {sklenjeno} črto, črte okrog česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obríti |
odrezati dlake tik ob koži:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obritína |
knjiž., redko obriti del kože:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obrízg |
snov, s katero se kaj obrizga:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obrnítev |
glagolnik od obrniti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obŕnjenost |
knjiž. lastnost, stanje človeka glede na njegovo duševno usmerjenost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obrnljív |
ki se da obrniti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obròb |
redko obrobek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obróba |
trak, pas blaga za vidno obrobljanje ali okras obleke, oblačila:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obróben |
1. ki je, se nahaja ob robu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obróbje |
navadno s prilastkom obrobni, zunanji del:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obróbljanje |
glagolnik od obrobljati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obróbnež |
knjiž. kdor ni vključen v družbeno dogajanje, življenje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obróbnica |
les. letev navadno trikotnega prereza za zaključevanje poda ob steni:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obróbnost |
nav. ekspr. lastnost, značilnost obrobnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obróč |
1. ozka ploščata priprava v obliki kroga, s katero se; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obróčast |
ki ima obliko obroča:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obróčen |
nanašajoč se na obrok:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obróčiti |
nar. gorenjsko rdeče pobarvati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obróčnica |
knjiž., redko krinolina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obròd |
knjiž. 1. glagolnik od obroditi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obrómati |
ekspr. obhoditi, prepotovati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obròv |
knjiž., redko breg, brežina, strmina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obrózgati |
ekspr. umazati s čim tekočim:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obrstíti |
knjiž. objesti, obžreti {brste}:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obŕša |
star. {drevesna} krošnja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obŕt |
1. gospodarska dejavnost, ki opravlja storitve in v manjših količinah predeluje, proizvaja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
obŕtec |
anat. izbokli del stegnenice ob kolku:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obŕtnica |
knjiž. obrtni list:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obrtníca |
ženska, ki opravlja obrt:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obrtníštvo |
dejavnost obrtnikov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obŕtnonadaljeválen |
v zvezi obrtnonadaljevalna šola, do 1945 poklicna šola; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obŕtoma |
knjiž. obrtno, poklicno:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obrús |
1. glagolnik od obrusiti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obŕv |
nav. mn. dlake nad očesno jamico v obliki loka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obŕven |
pridevnik od obrv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obŕzdanost |
knjiž. obvladanost, zadržanost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obr. |
kratica, vir: N; povezave:
nova beseda
|
obsadíti |
1. s sajenjem obdati kaj s čim:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obscén |
knjiž. nespodoben, opolzek:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obscénost |
knjiž. nespodobnost, opolzkost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obséči |
z iztegnjenimi rokami, prsti seči, priti okrog česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obséčnica |
anat. žleza pri moškem, ki proizvaja semensko tekočino in jo izloča v sečnico; prostata:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obsédati |
1. sedati okrog česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obséden |
v zvezi obsedno stanje, v nekaterih državah stanje, v katerem na določenem področju vojaška uprava zamenja civilno oblast; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obsédenec |
nav. ekspr. obseden človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obsédenost |
nav. ekspr. lastnost, stanje obsedenega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obségati |
publ. izraža, da kaj ima sestavine, dele, kot jih nakazuje samostalnik:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obsegljív |
knjiž. ki se da obseči:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obsejáti |
s sejanjem narediti, da je, raste kaj na vsej površini:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obséna |
zastar. privid, prikazen:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obsènčen |
ki je, se nahaja ob sencih:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obsenčeváti |
knjiž. povzročati, delati, da je kaj v senci:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obsénčiti |
knjiž. 1. povzročiti, narediti, da je kaj v senci:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
observácija |
knjiž., redko opazovanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
observatórij |
ustanova za opazovanje in raziskovanje naravnih pojavov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
obsesíja |
publ. kar človeka miselno, čustveno popolnoma prevzema, obvladuje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
obsésti |
1. sesti okrog česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obsévanec |
med. kdor je {bil} obsevan:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obsévanje |
glagolnik od obsevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obsévati |
1. izpostaviti del, dele telesa delovanju žarkov, sevanja zaradi zdravljenja ali krepitve:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obséžen |
1. ki ima velik obseg, veliko ploskovno razsežnost:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obséžje |
knjiž. področje, območje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obsidián |
petr. črna steklasta predornina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obsíniti |
knjiž. obsijati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obsípati |
1. metati večjo količino česa sipkega, drobnega na koga:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obsipávati |
1. metati večjo količino česa sipkega, drobnega na koga:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obsledíti |
zastar. najti, odkriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obsmŕtnica |
knjiž., redko 1. obletnica smrti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obsôdba |
glagolnik od obsoditi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|