|
naštudíranje |
glagolnik od naštudirati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naštúliti |
nav. ekspr. dati čemu obliko štule:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
našúntati |
nižje pog. nahujskati, naščuvati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nát |
nar. nadzemni deli repe, krompirja, korenja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natalitéta |
število, ki pove, koliko {živih} otrok se rodi v letu na tisoč prebivalcev, rodnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natalíti |
teh. 1. s taljenjem priti do določene količine česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natálnost |
redko nataliteta, rodnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natánčen |
1. ki opravlja svoje delo, naloge v največji mogoči popolnosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natánčnež |
ekspr. natančen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natánčnost |
lastnost, značilnost natančnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natečáj |
javna objava, s katero se iščejo kandidati za prevzem določenega dela ali za službo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natêči |
nekoliko oteči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natéga |
teh. priprava v obliki cevi za izvlečenje, pretakanje tekočine:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nategnítev |
glagolnik od nategniti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nategovánje |
glagolnik od nategovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natéhtati |
s tehtanjem priti do določene količine česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natépati |
ekspr. 1. jesti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natepávati |
1. ekspr. jesti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natêpsti |
dati komu udarce:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natezálen |
ki je za nategovanje, napenjanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natezálnica |
nekdaj mučilna priprava za nategovanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natezálo |
redko natezalnik, natezalec:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natézati |
1. z vlečenjem povzročati, da doseže kaj večjo, največjo dolžino; nategovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natìč |
tanjši kol, okrog katerega se ovija visoki fižol:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natíčen |
teh. ki se natakne:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natíhce |
ekspr., redko tiho, natiho:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natíhcema |
ekspr., redko tiho, natiho:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natíhem |
1. ekspr. izraža, da se dejanje dogaja okolici prikrito, neopazno:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natíhoma |
knjiž. tiho, natiho:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natíranje |
glagolnik od natirati1:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natírati |
z drgnjenjem nanašati tanko plast mastne ali tekoče snovi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natírati |
ekspr., redko nagnati, zapoditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natís |
1. glagolnik od natisniti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natísniti |
1. s tiskanjem narediti več enakih izvodov, primerkov besedila:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nativízem |
filoz. filozofska smer, po kateri so nekatere predstave, nekateri pojmi človeku prirojeni; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natláčiti |
s tlačenjem spraviti kam:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
nató |
v vezalnem priredju izraža dejanje, ki sledi predhodnemu; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
natočíti |
1. spraviti kam kaj tekočega, zlasti pijačo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natolcevánje |
glagolnik od natolcevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natolceváti |
nav. ekspr. pripovedovati izmišljene, slabe stvari o kom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natólči |
1. s tolčenjem, udarjanjem priti do določene količine česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
náton |
nar. vzhodnoštajersko prostor za sekanje, cepljenje drv:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natopírati |
s potegovanjem glavnika po laseh v smeri proti glavi narediti, da je pričeska bolj visoka, bujna:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natopíti |
1. s topljenjem priti do določene količine česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natovárjanje |
glagolnik od natovarjati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natrebíti |
s trebljenjem priti do določene količine česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natrésti |
spraviti kam določeno količino česa sipkega, drobnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natréti |
1. z drgnjenjem nanesti tanko plast mastne ali tekoče snovi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natŕgati |
1. s trganjem priti do določene količine česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nátrij |
kem. mehka, na zraku in v vodi neobstojna kovina srebrno bele barve, element Na:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
natríléten |
agr., v zvezi natriletno kolobarjenje kolobarjenje, pri katerem se zvrstijo določene kmetijske rastline v treh letih; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natrobezljáti |
slabš. reči, povedati veliko neresničnega, izmišljenega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natrobíti |
slabš. reči, povedati veliko neresničnega, izmišljenega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nátron |
nestrok. natrijeva, zlasti alkalna spojina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natrosíti |
spraviti kam določeno količino česa sipkega, drobnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natŕpanost |
nav. ekspr. značilnost natrpanega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natŕpati |
nav. ekspr. napolniti, natlačiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natrpávati |
nav. ekspr. polniti, napolnjevati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natrpážiti |
knjiž., ekspr. napolniti, natlačiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natrpéti se |
v trpljenju doseči veliko, preveliko mero:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natupírati |
s potegovanjem glavnika po laseh v smeri proti glavi narediti, da je pričeska bolj visoka, bujna:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natúra |
1. knjiž., navadno s prilastkom skupek človekovih lastnosti, iz katerih izhaja njegovo ravnanje; narava:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
naturálen |
knjiž. ki se daje, dobiva v blagu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naturálije |
pridelki kot plačilno sredstvo:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naturalíst |
predstavnik naturalizma:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naturalizácija |
glagolnik od naturalizirati:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naturalízem |
evropska umetnostna smer ob koncu 19. stoletja, ki si prizadeva podajati resničnost po dognanjih naravoslovnih ved:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naturél |
knjiž., redko narava, značaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natúren |
knjiž. naraven:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natúrfilozofíja |
filoz. nemška filozofija narave ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naturízem |
gibanje, ki se zavzema za čimbolj naravno življenje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natúrnost |
knjiž. naravnost, neprisiljenost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natvésti |
1. slabš. reči, povedati veliko neresničnega, izmišljenega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
natvézati |
redko tvesti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naúčen |
zastar. znanstven, strokoven:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naučênost |
dejstvo, da je kdo naučèn:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naudáriti |
obrt. speti z redkimi vbodi, navadno urezane dele oblačila:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naúšnica |
nav. mn., redko 1. naušnik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naváda |
1. nav. mn. kar dobi zaradi ponavljanja ustaljeno obliko; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naváden |
1. ki se zaradi pogostnosti pojavljanja ne razlikuje od stvari svoje vrste:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
navádica |
ekspr. manjšalnica od navada:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naváditi |
1. z nedoločnikom ali glagolskim samostalnikom z vajo, ponavljanjem narediti, da kdo zna, je sposoben opravljati določeno delo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naváho |
m neskl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
navájanje |
glagolnik od navajati1:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
navájanje |
glagolnik od navajati2:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
navájati |
1. pripovedovati, zapisovati kaj, navadno z določenim namenom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
navájati |
1. z nedoločnikom ali glagolskim samostalnikom z vajo, ponavljanjem delati, da kdo zna, je sposoben opravljati določeno delo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
navájenost |
lastnost, značilnost navajenega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
navál |
1. pojav, da pride kam v razmeroma kratkem času hkrati veliko ljudi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
navalíti |
1. z valjenjem, kotaljenjem spraviti kam:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naváljati |
1. z valjanjem priti do določene količine česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
navaljeváti |
1. z valjenjem, kotaljenjem spravljati kam:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
navár |
metal. kar je navarjeno na kaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
navaríti |
metal. z varjenjem nanesti plast kovine z namenom, da se nadomesti obrabljena površina ali izboljšajo njene lastnosti; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
navážanje |
glagolnik od navažati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
navážati |
z vožnjo spravljati kam:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
navdahníti |
1. povzročiti, vzbuditi v kom kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
navdáhnjenec |
knjiž. kdor je navdihnjen:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
navdáhnjenje |
knjiž. navdih:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
navdájati |
povzročati, vzbujati v kom kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
161.814 161.914 162.014 162.114 162.214 162.314 162.414 162.514 162.614 162.714 
