|
nágec |
ekspr. nag, neoblečen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nageíre |
ž neskl., vir: B; povezave:
|
|
nágel |
1. ki lahko opravi kako pot ali delo v kratkem času; hiter:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nágelj |
okrasna rastlina z nasprotno stoječimi listi in dišečimi belimi, rdečimi, rumenimi, pisanimi cveti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagíb |
1. glagolnik od nagniti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagíbanje |
glagolnik od nagibati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagíbati |
1. spravljati kaj iz navpične, pokončne lege v poševno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagíben |
ki se da nagniti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nágica |
ekspr. naga, neoblečena ženska:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naglàs |
1. lingv. izstopanje glasu po jakosti ali tonu nasproti soseščini:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
naglášanje |
glagolnik od naglašati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naglaševánje |
glagolnik od naglaševati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagláven |
ki je za na glavo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagláven |
star., navadno v zvezi z greh velik, hud:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naglávje |
kar se nosi na glavi, navadno kot del oblačila:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagléžnjica |
nav. mn., arheol. okras za na noge, navadno v obliki obroča; nanožnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
náglica |
1. sorazmerno velika hitrost pri opravljanju kakega dela:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
náglič |
1. ekspr., redko nagel, nepremišljen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naglódati |
z glodanjem načeti, poškodovati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
nágloma |
knjiž. 1. hitro, nahitro:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naglo... |
star. nanašajoč se na nagel:; prvi del zloženk, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naglúh |
redko naglušen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naglúšen |
nekoliko gluh:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagnêsti |
povzročiti, da je množica ljudi stisnjena na kakem prostoru:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagnétati |
ekspr. grmaditi, kopičiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagníl |
knjiž. nagnit:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagníti |
navadno kot deležnik na -l 1. postati nekoliko gnil:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagníti |
1. spraviti kaj iz navpične, pokončne lege v poševno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nágnjenje |
1. duševna lastnost, značilnost, zaradi katere razmeroma lahko, hitro nastopi kako duševno ali telesno stanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagnojíti |
redko pognojiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagnúsen |
ekspr. gnusen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagnúsnež |
ekspr. človek, ki vzbuja gnus:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagnúsnost |
ekspr. gnusnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagobezdáti |
nizko reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagóda |
star. 1. dogodek, pripetljaj:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagódoma |
knjiž., redko po naključju, slučajno:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagóltati se |
ekspr. najesti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagomílati |
ekspr., redko nakopičiti, nagrmaditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagomíliti |
ekspr. nakopičiti, nagrmaditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagòn |
1. prirojeno, nehotno teženje človeka ali živali k določenemu ravnanju, stanju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagónstvo |
zastar. nagonskost:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagoréti |
nekoliko ogoreti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nágost |
redko nagota:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagostíti |
knjiž., redko pogostiti, postreči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagóstnost |
knjiž. pogostnost, gostota:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagósto |
izraža razvrščenost v majhnih medsebojnih presledkih:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagovárjanje |
glagolnik od nagovarjati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagovárjati |
1. z besedo, stavkom začenjati pogovor:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagóvor |
beseda, stavek, s katerim se začne pogovor:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagovoríti |
1. z besedo, stavkom začeti pogovor:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagovorjênec |
kdor je nagovorjen, ogovorjen:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagrabíti |
z grabljenjem priti do določene količine česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagráda |
1. kar se da komu kot dokaz priznanja za pomemben znanstveni, umetniški dosežek, za plemenito dejanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagradítev |
glagolnik od nagraditi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagradíti |
1. dati komu kaj kot dokaz priznanja za pomemben znanstveni, umetniški dosežek, za plemenito dejanje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagrájanje |
knjiž. nagrajevanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagrájati |
knjiž. nagrajevati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagrajênec |
kdor dobi nagrado:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagrajevánje |
glagolnik od nagrajevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagrajeváti |
1. dajati komu kaj kot dokaz priznanja za pomemben znanstveni, umetniški dosežek, za plemenito dejanje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagrbánčiti |
narediti gube, zlasti na koži:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagŕbati |
redko nagrbančiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagŕbiti |
1. dati čemu navzgor ukrivljeno obliko:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagrdíti |
knjiž. skaziti, iznakaziti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagrebéniti |
1. dati čemu obliko grebena, grebenov:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
nagrêbsti |
z grebenjem priti do določene količine česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagreníti |
knjiž., redko nagrebsti, nagrabiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagrmáditi |
z grmadenjem spraviti skupaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagrméti |
ekspr. zelo glasno, hrupno priti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagróben |
ki je na grobu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagróbnica |
1. knjiž. žalostinka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagubánčiti |
narediti gube, zlasti na koži:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nahajalíšče |
kraj, prostor, kjer je večja, za izkoriščanje primerna količina rudnine:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nahájanje |
glagolnik od nahajati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nahítro |
izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nahítroma |
redko nahitro:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nahladíti se |
nekoliko se prehladiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nahlastáti se |
knjiž. 1. nadihati se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
náhod |
vnetje nosne sluznice, pri katerem se močneje izloča sluz ali gnoj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nahóden |
ki ima nahod:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nahódnež |
ekspr. kdor ima {pogosto} nahod:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nahódnost |
stanje nahodnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nahraníti |
redko privarčevati, prihraniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nahraníti |
s hranjenjem napraviti koga sitega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nahrápati |
redko narediti hrapavo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nahŕbten |
ki se nosi, prenaša na hrbtu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nahruméti |
ekspr. zelo glasno, hrupno priti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nahúditi |
star. narediti, storiti kaj hudega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
nahvalíti |
izraziti dovolj, veliko hvale, priznanja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naívec |
um. slikar, umetnik, navadno brez akademske izobrazbe, ki ne upošteva realnih, razumskih razmerij med likovnimi sestavinami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naíven |
1. ki {rad} verjame, zaupa zaradi svoje neizkušenosti, nerazsodnosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naívnež |
ekspr. naiven človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naívnica |
ekspr. naivna ženska:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naj |
I. s povednim naklonom 1. 3. os. za izražanje; členek, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naj |
1. v pripovednih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki z izražanjem želje ali zahteve dopolnjuje nadrednega; vez., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
najáda |
v grški mitologiji nimfa, ki živi v vodi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
najáva |
glagolnik od najaviti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
najáviti |
narediti, da je prihod koga vnaprej znan:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
najávljanje |
glagolnik od najavljati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
najávljati |
delati, da postane prihod koga vnaprej znan:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
161.114 161.214 161.314 161.414 161.514 161.614 161.714 161.814 161.914 162.014 
