|
izvéžbati |
knjiž. izuriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvíd |
1. med. podatki o klinični, laboratorijski preiskavi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvíden |
izvidniški:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvídnica |
1. skupina vojakov, ki z opazovanjem zbira podatke o položaju, moči sovražnikovih enot:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvídništvo |
dejavnost izvidnikov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
izvíhan |
redko {narobe} obrnjen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvihráti se |
ekspr. burno z dejanji izraziti svojo jezo, razposajenost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvijáč |
orodje za odvijanje ali privijanje vijakov, ki imajo zarezo v glavi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvíjanje |
glagolnik od izvijati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvín |
med. natrganje ali pretrganje ovojnice in sklepnih vezi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvíniti |
natrgati ali pretrgati ovojnice in sklepne vezi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izvír |
1. kraj, kjer voda prihaja, priteka iz zemlje na površje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvírati |
1. prihajati, pritekati iz zemlje na površje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvíren |
1. ki ni odvisen od kakega vzora, predloge:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvírnež |
ekspr. kdor se po določeni lastnosti, nazorih, navadah loči od drugih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvírnica |
knjiž., redko izvir:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvláčenje |
glagolnik od izvlačiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvlačeváti |
redko vlačiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvléčen |
ki se da izvleči:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvléčenje |
glagolnik od izvleči:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvlečljív |
redko izvlekljiv, izvlečen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvòd |
vsaka od več istovrstnih tiskanih stvari:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvodílo |
anat. cevasti del organa za iztok izločkov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvóhati |
1. zaznati, odkriti z vohom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izvohljáti |
ekspr. s prikritim poizvedovanjem, iskanjem izvedeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvohúniti |
ekspr. s prikritim poizvedovanjem izvedeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvolítev |
glagolnik od izvoliti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvóljenec |
1. redko kdor je izvoljen:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvoljív |
ki se da izvoliti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvòr |
s prilastkom 1. značilnost glede na prvotno pripadnost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvotlítev |
glagolnik od izvotliti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvozíšče |
kraj, odkoder se izvaža; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvóznica |
država, dežela, ki izvaža:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvréti |
vreti do konca:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvŕg |
1. vet. prekinitev brejosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izvŕsten |
1. s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost v zelo veliki meri:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvŕšen |
ki ima pravico do odločanja in izvrševanja zakonov ali predpisov:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvrševálec |
knjiž. kdor kaj izpolnjuje, izvaja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvrševálen |
redko izvršen, izvršilen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvrševánje |
glagolnik od izvrševati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvrševáti |
publ. delati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost, dejstvo; izpolnjevati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvršílec |
knjiž. kdor kaj izpolni, izvede:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvršílen |
1. ki ima pravico do odločanja in izvrševanja zakonov ali predpisov:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvršílnost |
knjiž., redko izpolnljivost, izvedljivost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvršítelj |
kdor kaj izpolni, izvede:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvršíteljica |
ženska oblika od izvršitelj:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvršítev |
glagolnik od izvršiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvršíti |
1. publ. napraviti, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost, dejstvo; izpolniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvršítven |
pridevnik od izvršitev:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvršljív |
knjiž. izpolnljiv, izvedljiv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvršljívost |
knjiž. izpolnljivost, izvedljivost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvŕšnost |
knjiž., redko izpolnljivost, izvedljivost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvŕtati |
1. narediti luknjo v kaj z orodjem, ki se pri delu vrti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izvrtávati |
1. delati luknjo v kaj z orodjem, ki se pri delu vrti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvrtína |
1. luknja, ki nastane z vrtanjem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvŕženec |
ekspr. človek, ki ga kaka skupnost izloči:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvŕženje |
glagolnik od izvreči:; s, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izvŕženost |
ekspr. stanje človeka, ki je izločen iz kake skupnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvzémanje |
glagolnik od izvzemati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvzémati |
ne upoštevati, ne obravnavati v kaki celoti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvzémši |
knjiž. razen, samo ne:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvzéti |
ne upoštevati, ne obravnavati v kaki celoti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvzétje |
glagolnik od izvzeti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izv. |
kratica, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
izza |
z rodilnikom 1. za izražanje usmerjenosti iz položaja za čim:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izzídati |
redko zazidati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izzidáva |
glagolnik od izzidati:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izzív |
glagolnik od izzvati:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izziváč |
nav. ekspr. kdor izziva:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izziválec |
1. kdor izziva:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izziválen |
1. ki izziva:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izziválnost |
lastnost, značilnost izzivalnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izzívanje |
glagolnik od izzivati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izziváštvo |
izzivaško ravnanje ali dejanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izzívati |
1. z ravnanjem, govorjenjem namenoma povzročati, da kdo reagira drugače kot v normalnih okoliščinah:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izzmérjati se |
ekspr. z zmerjanjem izraziti svoje nezadovoljstvo, nerazpoloženje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izznojíti |
knjiž., redko izpotiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izzoréti |
knjiž., redko dozoreti, razviti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izzoríti |
knjiž. dozoriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izzračeváti |
teh. odstranjevati zrak iz česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izzráčiti |
1. teh. odstraniti zrak iz česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izzváti |
1. z ravnanjem, govorjenjem namenoma povzročiti, da kdo reagira drugače kot v normalnih okoliščinah:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izzvenévanje |
glagolnik od izzvenevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izzvenévati |
1. približevati se koncu zvenenja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izzvijáčiti |
ekspr. z zvijačo priti do česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izzvitorépiti |
ekspr., redko z zvijačo priti do česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izžarévanje |
glagolnik od izžarevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izžaríti |
1. metal. segreti jeklo do določene temperature zaradi izboljšanja njegovih lastnosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izžarjévanje |
glagolnik od izžarjévati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izžarjevánje |
glagolnik od izžarjeváti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izžarjeváti |
metal. segrevati jeklo določen čas pri določeni temperaturi zaradi izboljšanja njegovih lastnosti; žariti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izžéjati |
1. povzročiti občutek potrebe po pijači:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izžemáč |
ekspr., redko izkoriščevalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izžemálec |
ekspr. izkoriščevalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izžémanje |
glagolnik od izžemati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izžémati |
1. s stiskanjem spravljati kaj tekočega iz česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izžéti |
1. s stiskanjem spraviti kaj tekočega iz česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izžgáti |
1. z ognjem poškodovati, uničiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izžíganje |
glagolnik od izžigati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izžít |
knjiž. izčrpan, oslabel, zlasti zaradi nerednega, razuzdanega življenja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
157.014 157.114 157.214 157.314 157.414 157.514 157.614 157.714 157.814 157.914 
