|
iztépanje |
glagolnik od iztepati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izterjátev |
glagolnik od izterjati:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iztérjati |
1. doseči, da kdo poravna neizpolnjene obveznosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izterjátven |
pridevnik od izterjatev:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izterjáva |
glagolnik od izterjati:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izterjeválec |
kdor kaj izterjuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izterjevánje |
glagolnik od izterjevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izterjeváti |
1. dosegati, da kdo poravna neizpolnjene obveznosti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izterljív |
jur. ki se da izterjati:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iztézanje |
knjiž. iztegovanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
iztézati |
knjiž. iztegovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
iztézen |
knjiž. na katerem se mišice ob upogibu iztegnejo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iztéznica |
anat. iztegovalka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iztihotápiti |
skrivaj, na nedovoljen način odnesti, spraviti iz česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iztihotápljati |
skrivaj, na nedovoljen način odnašati, spravljati iz česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iztírjenec |
ekspr. kdor ni več sposoben navadno, normalno reagirati, živeti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iztírjenje |
glagolnik od iztiriti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iztísniti |
1. s stiskanjem, pritiskanjem spraviti iz česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iztiščáti |
nav. ekspr. s težavo reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iztóčen |
1. nanašajoč se na iztok:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iztočíšče |
kraj, mesto, kjer kaj izteka:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iztočíti |
1. spraviti kaj {tekočega} iz česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
iztóčnica |
1. gled. beseda, del stavka, situacijski premik, na katerega navezuje igralec svojo igro:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iztopotáti |
ekspr. s topotanjem doseči, da kdo zapusti določen prostor:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iztovárjanje |
glagolnik od iztovarjati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iztovárjati |
spravljati kaj s prevoznega sredstva:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iztovorítev |
glagolnik od iztovoriti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iztovóriti |
1. spraviti kaj s prevoznega sredstva:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
iztoževáti |
s tožbo dosegati, da kdo poravna neizpolnjene obveznosti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iztožítev |
glagolnik od iztožiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iztožíti |
s tožbo doseči, da kdo poravna neizpolnjene obveznosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iztožljív |
jur. ki se da iztožiti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iztrebína |
nav. mn., vet. ovojnice ploda, ki se po porodu izločijo iz maternice; trebilo; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iztrebítev |
glagolnik od iztrebiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iztrébljanje |
glagolnik od iztrebljati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iztrébljenje |
glagolnik od iztrebiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iztrebljeválec |
ekspr. kdor iztreblja, uničuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iztrebljeválen |
ekspr. ki iztreblja, uničuje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iztrebúšiti se |
knjiž., ekspr. izbočiti trebuh:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iztŕžiti |
sprejeti denar kot nadomestilo za kaj prodanega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
iztulíti |
ekspr. glasno izraziti svoja čustva, razpoloženje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izučevánje |
glagolnik od izučevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izučeváti |
zastar. raziskovati, študirati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izučítev |
glagolnik od izučiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izučíti |
1. usposobiti koga za opravljanje določenega poklica, zlasti fizičnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izúm |
kar je na novo odkrito, ustvarjeno, zlasti na tehničnem področju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
izumetníčiti |
narediti, povzročiti, da kaj ni več v skladu z naravnim, navadnim:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izumíranje |
glagolnik od izumirati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izumírati |
1. približevati se prenehanju obstajanja zaradi manjšanja števila predstavnikov:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izumítelj |
kdor kaj izumi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
izumíteljica |
ženska oblika od izumitelj; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izumítev |
redko izum:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izúmiti |
1. narediti, ustvariti kaj novega, zlasti na tehničnem področju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izúmljanje |
glagolnik od izumljati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izúmljati |
1. delati, ustvarjati kaj novega, zlasti na tehničnem področju:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izumréti |
prenehati obstajati, ker ni več predstavnikov:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izumŕtje |
glagolnik od izumreti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izurítev |
glagolnik od izuriti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izúriti |
z vajo, ponavljanjem usposobiti koga za določeno delo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izúrjenec |
izurjen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izúrjenje |
glagolnik od izuriti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izúrjenost |
lastnost, značilnost izurjenega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izústiti |
ekspr. reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izuváč |
redko zajec, sezuvač:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvabíti |
1. z vabljenjem, prigovarjanjem spraviti koga odkod:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvábljati |
1. z vabljenjem, prigovarjanjem spravljati koga odkod:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izvagonírati |
žarg. spraviti koga iz vagona, vlaka:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvajálec |
1. kdor umetniško poustvarja zlasti glasbeno delo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvájanje |
1. glagolnik od izvajati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvájati |
1. delati, da kaj zamišljenega, danega postane stvarnost, dejstvo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvalítev |
glagolnik od izvaliti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izváljati |
metal. z valjanjem narediti, izoblikovati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvažálen |
mont. ki se uporablja za spravljanje rude, premoga iz rudnika:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvážanje |
glagolnik od izvažati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvédba |
1. glagolnik od izvesti izvedem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
islovar
|
|
izvéden |
1. navadno v povedni rabi ki kako stroko, dejavnost dobro obvlada:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvédenec |
strokovnjak, ki daje mnenja, nasvete o zadevah iz svoje stroke:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvedenína |
jur. pristojbina za izvedensko storitev; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvédenost |
lastnost, značilnost izvedenega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvedljív |
ki se da izvesti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ízven |
z rodilnikom 1. za izražanje položaja, ki ni v mejah določenega predmeta ali prostora; zunaj:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ízvenarmáden |
ki ni v armadi, v okviru armade:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ízvendržáven |
eksteritorialen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ízvenmáterničen |
med., vet., v zvezi izvenmaternična nosečnost nosečnost, pri kateri se plod ne razvija v maternici:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ízvenparlamentáren |
ki ni v parlamentu, v okviru parlamenta:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ízvenprostóren |
publ. prostorsko neopredeljen, neodvisen od prostora:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ízvenrazréden |
1. ki ni v {šolskem} razredu, v okviru razreda:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ízvensóden |
jur. ki se opravi brez posredovanja sodišča:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ízvenuráden |
ki ni v uradu, v okviru službe:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ízven... |
za izražanje položaja; predpona v sestavljenkah, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvès |
alp. položaj, v katerem so roke in noge pri steni, telo pa zelo odmaknjeno od nje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvésen |
redko, navadno v zvezi izvesna deska, tabla oglasna deska, tabla:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvésiti |
knjiž., redko izobesiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvésten |
zastar. 1. neki, nekateri, določen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvésti |
1. z vezenjem okrasiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izvêsti |
1. napraviti, da kaj zamišljenega, danega postane stvarnost, dejstvo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvéstje |
šol. šolska, javnosti namenjena letna publikacija s podatki o učnem osebju, učencih, pouku, uspehu; letno poročilo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvéšati |
knjiž., redko izobešati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvetríti |
knjiž., redko prevetriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvéžbanost |
knjiž. izurjenost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
156.914 157.014 157.114 157.214 157.314 157.414 157.514 157.614 157.714 157.814 
