hríng |
arheol. utrjena obrska naselbina; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrípanje |
glagolnik od hripati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrípav |
ki ima zaradi vnetja glasilk nejasen, nečist glas:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrípavec |
redko hripav človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
hrípelj |
redko nosni pretin {v spodnjem, hrustančastem delu}:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hripênje |
glagolnik od hripeti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hripéti |
redko 1. hripavo govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrizo... |
prvi del zloženk, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hròm |
ki se ne more premikati, zlasti ne hoditi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hromatičen |
prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrômec |
ekspr. hrom človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hromênje |
glagolnik od hrometi:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hromílen |
ki hromi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hromílo |
med. snov, ki povzroča hromenje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hromítev |
glagolnik od hromiti ali hrometi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hromíti |
1. delati kaj hromo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hromonóg |
knjiž., redko hrom:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hromosom |
m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hromòt |
knjiž., redko hrumenje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hromôten |
nekoliko hrom:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrôpec |
nav. mn., med. grgrajoč, piskajoč glas pri dihanju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hropênje |
glagolnik od hropeti ali hropsti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hropéti |
1. dihati z grgrajočimi, piskajočimi glasovi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hropljáj |
knjiž. hropeč dih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hropòt |
redko ropot:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hropotáti |
redko ropotati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrôpsti |
1. dihati z grgrajočimi, piskajočimi glasovi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrôšč |
1. žuželka s trdimi sprednjimi krili in grizalom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
islovar
|
hrôščar |
kdor zbira hrošče, navadno v študijske namene:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hŕpanje |
glagolnik od hrpati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hŕpati |
1. ekspr., redko smrčati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hŕst |
knjiž., redko hrstanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hŕstanje |
glagolnik od hrstati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hŕstati |
dajati kratke, rezke glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrstênje |
glagolnik od hrsteti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrstéti |
dajati kratke, rezke glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hŕstniti |
dati kratek, rezek glas:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hŕšiti se |
nar. štajersko bahati se, postavljati se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hŕt |
velik, zelo vitek lovski ali športni pes z dolgim, ozkim gobcem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrúlba |
redko hruljenje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrúljenje |
glagolnik od hruliti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrúm |
knjiž. hrumenje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrúmen |
knjiž. hrupen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrumênje |
glagolnik od hrumeti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hruméti |
1. dajati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrumòt |
knjiž. hrumenje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrúp |
1. močni, med seboj pomešani neskladni glasovi, navadno različnega izvora:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrupéti |
knjiž. dajati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove; hrumeti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrúpnež |
ekspr. hrupen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrúpoma |
knjiž. s hrupom, hrupno:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrupòt |
knjiž., redko hrup, trušč:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrúst |
ekspr. velik, zelo močen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrúst |
star. velik, zelo močen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrustánčast |
ki je iz hrustanca:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrustánčevje |
um. okras v podobarstvu 17. stoletja v obliki narezanega hrustanca:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrustánčnat |
1. ki vsebuje mnogo hrustanca:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrustánčnica |
nav. mn., zool. morske ribe, ki imajo ogrodje iz hrustanca, Chondrichthyes:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrustánec |
trdno, prožno oporno tkivo v človeškem ali živalskem organizmu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrústanje |
glagolnik od hrustati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
hrústast |
ekspr., redko velik, zelo močen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrústati |
1. drobiti z zobmi kaj trdega ali krhkega, tako da se slišijo kratki, odsekani glasovi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrustàv |
ki daje pri drobljenju z zobmi kratke, odsekane glasove:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrustávec |
nav. mn., gastr. jed v obliki debelejših paniranih in ocvrtih svaljkov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrustljàv |
ki daje pri drobljenju z zobmi kratke, malo slišne, odsekane glasove:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrústniti |
1. dati kratek, odsekan glas pri drobljenju česa trdega ali krhkega z zobmi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrúšč |
nav. ekspr. močni, med seboj pomešani neskladni glasovi, navadno različnega izvora:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hruščánje |
glagolnik od hruščati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hruščáti |
ekspr. dajati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrúšev |
nanašajoč se na hruško:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrúševec |
mošt ali žganje iz hrušk:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrúševje |
redko hruševo drevje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrúšica |
hruškica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrúti |
nastopati, pojavljati se zelo glasno in z veliko silo, intenzivnostjo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrváščina |
hrvatski jezik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
hrvàt |
pog. kar je po izvoru s Hrvatskega:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrvátar |
1. nekdaj sezonski, zlasti gozdni delavec, ki hodi na delo na Hrvatsko:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrvátiti |
1. vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti hrvatskega jezika:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrvatízem |
lingv. element hrvaščine v kakem drugem jeziku:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrvsrb. |
kratica, vir: N; povezave:
nova beseda
|
hrv. |
kratica, vir: N; povezave:
nova beseda
|
hŕzati |
oglašati se z visokimi, tresočimi se glasovi; rezgetati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hŕzniti |
oglasiti se z visokimi, tresočimi se glasovi; zarezgetati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrženíca |
zool. večja zeleno rjava žaba, ki živi le v jezerih in rekah, Rana ridibunda; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hržíca |
nav. mn., zool. mušice, katerih ličinke povzročajo na rastlinah bolezenske izrastke, Cecidomyidae; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hr. |
kratica, vir: N; povezave:
nova beseda
|
hú |
1. izraža občutek groze, zoprnosti:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
húba |
1. v fevdalizmu posestvo, ki obsega približno 15-20 ha:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
húbar |
1. kdor ima hubo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hubêrtus |
1. tekst. nepremočljiva volnena tkanina, tkana v platneni vezavi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hučáti |
redko močno pihati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hudíč |
1. rel. duhovno bitje, ki biva zunaj vidne narave in pooseblja zlo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hudičaríja |
pog. 1. slabš. navlaka, krama:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hudíčati |
ekspr. preklinjati z besedo hudič:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hudičéla |
1. slabš. zlobna, hudobna ženska:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hudičevánje |
glagolnik od hudičevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hudíčevec |
star. zloben, hudoben človek; hudič:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hudíčevstvo |
ekspr. narava, lastnosti hudiča:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hudíčiti |
redko hudičati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hudíman |
evfem., redko hudičev:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hudôbar |
evfem., redko hudič:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|