|
dvomasen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Volkswagen vabi lastnike Touranov z 2-litrskim TDI-motorjem in 6-stopenjskim ročnim menjalnikom na servisno kontrolo dvomasnega vztrajnika na sklopki.
|
|
dvomeč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Toda videl je le Časovnike z dvomečimi pogledi kot češ, zakaj se ne umakne.
|
|
dvomegabajten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Edina novost tega, po Intelovi navadi 'skromno' poimenovanega, je dvomegabajtna injekcija tretjenivojskega predpomnilnika v jedro.
|
|
dvomeja |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V vsakem primeru pa na dvomejah med zrni ostane tanka plast (okoli 1nm) amorfne faze, razen v primeru 'posebnih' mej, kot so nizkokotne meje, dvojčične meje itd, ki so energijsko gledano bolj stabilne, če so brez amorfne faze.
|
|
dvómen |
knjiž. dvomljiv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvóméren |
knjiž. dvodimenzionalen, dvorazsežen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvómésečen |
1. ki traja dva meseca:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvómésten |
mat. ki sestoji iz enic in desetic:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvómetráš |
žarg., šport. približno dva metra visok igralec, navadno pri košarki:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvomílec |
knjiž. dvomljivec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvomíseln |
knjiž. dvoumen, dvosmiseln:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvomíselnost |
knjiž. dvoumnost, dvosmiselnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvomišljenje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kajti z rabo te besede človek priznava, da spletkari s stvarnostjo; s svežim aktom dvomišljenja človek to vednost briše; in tako dalje v nedogled, z lažjo vedno en skok pred resnico.
|
|
dvómljenje |
glagolnik od dvomiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvomljív |
1. ki vzbuja dvom:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvomljívec |
kdor dvomi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvómnost |
redko dvomljivost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvómôčen |
bot., v zvezi dvomočni prašniki različno veliki prašniki pri isti rastlinski vrsti; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvomodulen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Izgradnja je lahko ... dvomodulna (twin): Setavljata ga dva modula, povezana z optično povezavo. Oba vsebujeta optično prenosno opremo, en modul ne vsebuje trdega diska. Dolžina optičnega kabla je največ 15 km. Za največ 1024 priključkov. ...
|
|
dvómóštvo |
zakon žene z dvema možema hkrati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvómotóren |
ki ima dva motorja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvónadstrópen |
ki ima dve nadstropji:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvonaglasen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kot tvorjenka je zanimiva podstavno in naglasno: danes ni znan glagol *medmetati, ki bi bil po nastanku glagolska tvorjenka iz proklitične zveze; in hkrati je tvorjenka naglašena na obrazilu, ki je dolgo in široko (medmet), za razliko z drugimi proklitičnimi »sestavljenkami«, ki so naglašene vselej na podstavi, oz. v primerjavi s pravimi sestavljenkami, ki so navadno dvonaglasne in je pri takih predpona med- kratko naglašena.
|
|
dvonaglasnica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po SSKJ ima prva beseda dva naglasa: nezamúdna (čas nezamudno beži), vendar bomo glede na valujoč ritem celotne pesmi prvi naglas rekli manj izrazito kot drugega --- kar nasploh večkrat velja za dvonaglasnice.
|
|
dvonaglasnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nenavadno je tudi, da ni nikjer omenjena možnost dvonaglasnosti pri nekaterih tipih sestavljenk in zloženk, ki se očitno upirajo enonaglasnosti kot npr. ...
|
|
dvonameren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Izreki so dvonamerni: na pomen in obliko povedi se veže prikazovalna namera, na ilokucijska dejanja, ki jih z njihovim izrekanjem opravljamo, pa sporazumevalna ali ilokucijska namera.
|
|
dvonamernost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tako nam razčlemba slovničnih potez razkrije nekatere bistvene pragmatične poteze govora: v razmerju do nanašalnika samonanašalnost izreka (poimenovanje kot dejanje), v razmerju do namere dvonamernost (prikazovalna in sporazumevalna namera), subjektivnost in moč govorice ter nesomerno razmerje med zatrjevalniki in performativi.
|
|
dvonapraven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Razvoj je potekal od dvo na eno in nato na moderno dvonapravno realizacijo.
|
|
dvóníten |
ki je iz dveh niti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvonizen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na fizični ravni je DNK dvonizna vijačnica, spirala, ki izgleda kot gasilska lestev.
|
|
dvonočen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Šel sem na trodnevno/dvonočno jadranje okoli Whitsunday Islands - odlično (sicer je pa tako vse, kar sem do sedaj počel :)))
|
|
dvónóg |
ki ima dve nogi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvónóžec |
žival, ki ima dve nogi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvónóžen |
1. ki ima dve nogi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvonožnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Človekova dvonožnost ali bipedalizem šteje med najpomembnejše rezultate njegove evolucije.
|
|
dvoobdoben |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nacionalna medčasovna proračunska omejitev v dvoobdobnem modelu odprtega gospodarstva brez države pomeni, da je: ...
|
|
dvoobmočen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na armaturni plošči modela Grand Cherokee Limited se nahaja sistem infrardeče dvoobmočne klimatske naprave.
|
|
dvóobrázen |
knjiž. ki ima dve ali več podob, oblik:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvóoddélčen |
šol. ki ima dva oddelka:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvóósen |
teh. ki ima štiri kolesa na dveh oseh:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvoosnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vpliv dvoosnosti pri holesteričnih tekočih kristalih
|
|
dvoparalelen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po ukinitvi nižjih gimnazij pa je framska šola zaživela kot popolna dvoparalelna osemletna šola.
|
|
dvoparametričen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... transformacija iz sistema WGS 84 v Gauss Krueger (projekcija na elipsoid in dvoparametrična Helmertova transformacija na dve najbližji že izmerjeni točki v okviru kampanj GURS-a) ...
|
|
dvopecljat |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Manj je tudi funkcijske motenosti na mestu odvzema, saj je moč trebušnih mišic po odvzemu prostega TRAM režnja večja kot pri dvopecljatem TRAM režnju.
|
|
dvópíčje |
lingv. ločilo, ki uvaja naštevanje, razlaganje, dobesedno navajanje; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvóplásten |
ki je iz dveh plasti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvoplaščen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
OMV Istrabenz je vse bencinske servise opremil tudi z dvoplaščnimi eko zabojniki za zbiranje odpadnih olj.
|
|
dvoploden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če se razdelita do 4. dneva po oploditvi nastane dvoplodna nosečnost, ki je zelo podobna dvojajčni nosečnosti - vsak ima lastno posteljico in lastno amnijsko votlino.
|
|
dvóplôščen |
ki ima dve plošči:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvopodročen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dvopodročna avtomatska klimatska naprava je lahka za upravljanje, njene nastavitve pa lahko spremljamo na dobro osvetljenem zaslonu poleg stikal.
|
|
dvópólen |
elektr. ki ima dva pola:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvópóljen |
agr., navadno v zvezi dvopoljno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem se seje na polovico določene površine ena, na drugo pa druga kmetijska rastlina in se vsako leto izmenjujeta; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvópólnost |
knjiž. lastnost, značilnost dvopolnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvopoložajen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Odložišča: zaprt, zaklenljiv, osvetljen in ohlajen predal pred sovoznikom; koš za smeti na sredinski konzoli; zaprt in ohlajen predal med prednjima sedežema (hkrati dvopoložajna opora za roke); držalo za pijačo med sedežema; odprti predali v stranskih vratih; žepa na hrbtiščih prednjih sedežev.
|
|
dvoporten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Podatkovni PP L1 je dvoportni, dvojno-skupinski asociativni predpomnilnik; "dvoportni" pomeni, da lahko beremo in pišemo vanj v eni urini periodi, oziroma da ima dvoje ločenih podatkovnih in naslovnih vhodov.
|
|
dvópósteljen |
ki ima dve postelji, ležišči:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvópotézen |
šah. tak, pri katerem je treba v dveh potezah dati mat ali doseči odločilno prednost:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvopoveden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ob zgledu pišejo kratka, eno-/dvopovedna zasebna besedila, s katerimi nagovorijo naslovnika ali se odzovejo na besedila drugega.
|
|
dvopovezan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nad njim izračunamo dvopovezane komponente z ukazom Net/ Components/ Bi-Components, pogledamo informacijo o komponentah Info/ Hierarchy ter odtipkamo neko številko, npr. 10 -- želimo videti 10 največjih dvopovezanih komponent.
|
|
dvópredálast |
bot., v zvezi dvopredalasta plodnica plodnica, v kateri sta dva predala, prostora; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvópredálen |
ki ima dva predala:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvópredméten |
šol. ki obsega dva učna, študijska predmeta:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvoprogast |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... Alopecosa pulverulenta (Clerck, 1757) - veliki sivi volkec Trochosa terricola (Thorell, 1856) - dvoprogasti volkec (gozdni volkec) Pardosa hortensis (Thorell, 1872) Pardosa lugubris (Walckenaer, 1802) ...
|
|
dvoprostor |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Izhodiščni kvantitativni prostor je fizikalen, rezultirajoči kvalitativni dvoprostor pa subjektiven, vendar je lahko tako že na predpsihološki oziroma na biološki stopnji.
|
|
dvoprostoren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nisem pa pristaš tega, da je doberman zunaj v pesjaku, če ne gre drugače mu zelo dobro izolirajte kočo (obvezno mora biti dvoprostorna, v obliki črke L) , pozimi mu dodajajte bolj močno hrano in redno menjajte steljo v koči.
|
|
dvoprostosten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
ŠAFARIC, Riko, URAN, Suzana, JEZERNIK, Karel. Regulator položaja za dvoprostostni SCARA mehanizem zgrajen na principu večnivojskih nevronskih mrež.
|
|
dvór |
1. v nekaterih deželah veliko, razkošno grajeno poslopje, vladarjevo bivališče:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
dvórámen |
ki ima dva kraka, roglja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvórazmérje |
geom. število, značilno za medsebojno lego štirih točk na premici; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvorazmernost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ta dvorazmernost se pri posrednem izražanju kaže kot razhajanje med obliko in pomenom ter vlogo (s pripovedno ali vprašalno povedjo velevamo), preslikala pa se je tudi v sestav jezikovnih oblik.
|
|
dvórazréden |
1. šol., v zvezi dvorazredni oddelek oddelek, v katerem so učenci dveh razredov, letnikov:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvórazrédnica |
nekdaj dvorazredna šola:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvórazséžen |
ki ima dve razsežnosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvórec |
večje, razkošno grajeno poslopje, navadno bivališče plemičev, bogatašev:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvóréčje |
knjiž. ozemlje, po katerem tečeta vzporedno dve reki:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvórédec |
bot. njivsko zelišče z rumenimi štirilistnimi cvetnimi venci, Diplotaxis; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvoregionalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
S tezo Dvoregionalni model splošnega ravnotežja: Slovenija - ostala Jugoslavija leta 1992 doktorira.
|
|
dvorepen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Velikost vzorca je zagotavljala več kot 90-odstotna zmožnost (dvorepni t-test, stopnja pomembnosti p(0.05) za ugotovitev 40-odstotnega zmanjšanja števila zlomov vretenc pri skupini, ki je jemala raloksifen v primerjavi s placebom).
|
|
dvórézen |
1. ki ima rezilo na obeh straneh:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvorílec |
redko dvorljivec; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvoríšče |
prostor pred hišo, za njo ali med hišo in pripadajočimi gospodarskimi poslopji:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvóriti |
z dajalnikom 1. izkazovati ženski posebno pozornost z namenom pridobiti si njeno naklonjenost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvorján |
nekdaj vladarjev svetovalec, spremljevalec, ki živi stalno na dvoru:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvorjánica |
dvorjanka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvórjenje |
glagolnik od dvoriti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvorljív |
1. ki {rad} dvori:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvorljívec |
kdor {rad} dvori:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvorljívost |
lastnost dvorljivega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvórnica |
star. dvorjanka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvoroben |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... sposobnost pravilne uporabe enorobnih in dvorobnih črtalnikov ...
|
|
dvóročájen |
-jna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Najatraktivnejši predmet je zagotovo dvoročajna lončena posoda kantharos, ki jo krasijo dva človeška obraza in kačasto oblikovana ročaja.
|
dvórôčen |
1. nanašajoč se na dve roki:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvóróg |
ki ima dva roga:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvorogelen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Posušeno travo so grabili z grabljami, z vozovi so jo zvozili domov in zdevali na senike s pomočjo lesenih dvorogelnih vil...
|
|
dvórogljàt |
ki ima dva roglja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvorovína |
jur., v monarhističnih državah vsota, ki jo monarh prejema iz državnega proračuna za stroške dvora; civilna lista; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvóséd |
šport. vozilo z dvema sedežema, zlasti za sankanje, bob in kajak:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvoseden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kartodrom: 20 enosednih gokartov, 4 dvosedni gokarti, pista za karting 720 m
|
|
dvósédežen |
ki ima dva sedeža:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvósédežnica |
osebna žičnica, ki ima na določeni razdalji nameščena po dva sedeža; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| |
151.414 151.514 151.614 151.714 151.814 151.914 152.014 152.114 152.214 152.314 
