|
dúg |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: nar. (dolg): Enkrat po dugen cajti sen ji moga dati prav, ke je svet resen vsakši den bol nor pa ke se človik tudi na škofe nesmi zanesti.
|
duglázija |
bot. iglasto drevo s tankimi, dolgimi iglicami, po izvoru iz Amerike, Pseudotsuga:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúgong |
zool. velik rastlinojedi morski sesalec s topim gobcem, Dugong:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúh |
1. razumsko-spoznavna stran človeka:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúh |
1. značilnost, ki se zaznava z vohom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duhamóren |
knjiž. ki utrudljivo deluje na duha; mučen, moreč:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duhamornost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po drugi strani so gospodje izboljševalci sveta pripravljeni sprejeti kot neke vrste obvezno mašo še tako zateženo duhamornost, če gre za slikanje "sovražnika", če gre za pravično socialno in politično stvar, ki ni na ideološkem indeksu, če je "politično korektna", kot temu pravijo danes že sramežljivo samokritično.
|
|
duhán |
zastar. tobak:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duhán |
v orientalskem okolju, nekdaj manjša gostilna:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúhec |
ekspr. manjšalnica od duh duhá:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúhec |
ekspr. manjšalnica od duh dúha:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duhica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Moja partnerica je duhica [:o)], sam sexat ne morva, kar me počas že tako žalosti, da jo bom pomoje kar na nogo dal (sam me skrbi, če se mi bo maščevala).
|
|
duhobórec |
rel. pripadnik ruske verske sekte v 18. stoletju, ki nastopa proti cerkvenim obredom in verskim dogmam:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duhomóren |
knjiž. ki utrudljivo deluje na duha; mučen, moreč:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duhoslóven |
zastar. psihološki:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duhóven |
star. duhovnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duhovíčenje |
glagolnik od duhovičiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duhovídec |
knjiž. kdor misli, si predstavlja, da vidi duhove:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duhovít |
1. ki je sposoben biti domiseln in šaljiv obenem:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duhovítež |
ekspr. duhovit človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duhóvnež |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Me zelo veseli, da si se pojavil, in to celo tak duhovnež, ki kar sam razume in šteka vse.
|
duhóvnica |
ženska, ki opravlja bogoslužje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
duhovníja |
1. rel. enota, skupina vernikov, ki ima stalnega duhovnika in je podrejena župniji:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duhóvništvo |
1. duhovniki:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duhovnjaštvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Utrjevanje sodobne intelektualne poti, ki se izogiba na eni strani skrajnemu scientizmu, igri moči in žargona, ki ne omogoča ustvarjalne komunikacije med ustvarjalci in občinstvom; na drugi strani pa se izogiba tudi raznim novodobnim oblikam duhovnjaštva, ki se v svojem pretiranem iskanju spiritualnih vrednot odpovedujejo racionalnosti; kljub temu pa od ene in druge sfere sprejema posamezne logično tehtne in duhovno pozitivne vrednote.
|
|
duhovnodisharmoničen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Razpon seže celo do nezaželenega subjektivizma ekspresionizma, njegovega zmernejšega duhovnodisharmoničnega razmerja do sveta v petdesetih letih in celo ...
|
|
duhovnomoralen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Papeževo pastoralno delo, ki med drugim poudarja potrebo po prilagoditvi cerkve spremenjenim svetovnim političnim in kulturnim, duhovnomoralnim razmeram ter potrebo po novi evangelizaciji, se izraža predvsem v številnih apostolskih potovanjih po svetu.
|
|
duhovnopastoralen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Odbor je na svojih štirih dosedanjih sejah posvetil največ pozornosti duhovnopastoralni pripravi na papežev obisk, pa tudi pripravi oltarnega prostora in bogoslužja.
|
|
duhovnorazvojen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
A ob tej ugotovitvi stopi v ospredje avtobiografična zasnova njegove umetnosti: ker mu pomeni umetnost predvsem pot k spoznanju, to pa raste stopenjsko, 'po etapah' --- in je zato tudi vedno le relativno, se je odločil v svoji literaturi dokumentirati prav te 'etape', te duhovnorazvojne postaje.
|
|
duhóvnost |
knjiž. 1. usmerjenost k nematerialnim vrednotam:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duhovnovzgojen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Predlagal je, naj delo poteka po dveh ločenih poteh, telovadni ter moralni in duhovnovzgojni.
|
|
dúhovo |
star. binkošti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duhóvstvo |
star. 1. duhovniki:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duhóvščina |
duhovniki:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duhteč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pil sem te in ne izpil, Ljubezen. / Ko duhteče vino sladkih trt / vžil sem te, da nisem bil več trezen / in da nisem vedel, da si Smrt.
|
|
duhtênje |
glagolnik od duhteti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúlar |
zastar. votlina, navadno v skalah:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúlčast |
po obliki podoben dulcu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dulčinéja |
šalj. dekle, ljubica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúlec |
cevasti končni del kake priprave, posode:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúlo |
redko izbočeni del klobuka; štula:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúma |
1. lit. lirsko-epska ukrajinska ljudska pesem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dumdúm |
v zvezi dumdum krogla krogla naboja za lahko orožje z narezanim ali vdolbenim vrhom:; neskl. pril., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
dumper |
grad. stroj za izkopavanje, nakladanje, odvažanje in razgrinjanje zemeljskega materiala:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dumping |
ekon. prodaja blaga v tujino pod ceno zaradi potrebe po devizah ali razbremenitve domačega trga:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúnajčan |
1. vet. srednje velik kunec modre ali bele barve, ki se goji zaradi mesa in krzna:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúniti |
redko udariti, suniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúo |
muz. skladba za dve različni glasbili:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duodecimálen |
mat. dvanajstiški:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duodenogastričen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Z duodenogastričnim refluksom se vrnejo v želodec, zato lahko neaktivne predučinkovine s svojimi aktivnimi presnovki poškodujejo sluznico prebavil.
|
|
duodénum |
anat. dvanajstnik; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúodióda |
elektr. elektronka, ki ima dve anodi in dve katodi; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duóla |
muz. delitev tridelne enote v taktu na dva enaka dela:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duopól |
ekon. položaj na trgu, kadar prodajata določeno blago samo dva ponudnika; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duovír |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Gaj Spektacij Finit je postavil grobnico zase in za sina Gaja Spektacija Priscijana. Oba sta bila župana (duovira) v Celeji.
|
dúplar |
1. žival, ki gnezdi in prenočuje v drevesnih duplinah:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúplast |
ki ima duplino, duplo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúplati |
redko loviti polhe po duplinah, duplih:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dupliciran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Rezultirajoči hologram je lahko dupliciran v miljonih izvodov za nizko ceno.
|
|
duplicitéta |
knjiž. dvojnost, podvojenost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duplínast |
redko poln duplin:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dupliran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Organizator ne odgovarja za napake e-pošte in bo neveljavne in duplirane naslove, izločil iz nagradne igre.
|
|
duplírati |
knjiž. dvakrat, na dveh mestih opravljati isto delo, podvajati:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúra |
prosu podobno tropsko žito:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
durabilnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sej to je namen Paladina. Vzdrzljivost in durabilnost k je nobena druga klasa nima.
|
|
durabolin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Doza Deca-Durabolina (farmacevtski staroid) vsebuje 50 mg testosterona. Da bi ženska lahko imeti mišice kot jih imajo moški, bi morala vzeti vsaj tri doze Deca-Durabolina na mesec.
|
|
durál |
teh., kratica duraluminij; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúralumínij |
teh. trda zlitina aluminija, bakra in magnezija:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúrativen |
lingv. ki izraža nepretrgano trajajoče dejanje; trajen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
durmol |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za populiste, častilce poštirkanega durmola ostaja njegova igra čudaška, robata, preveč zapletena.
|
|
dúrnica |
star. {vratno} krilo, vratnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúš |
nar., slabš., v zvezi koruzni duš koruzni kruh, koruzni žganci:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúš |
pog. izraža močno podkrepitev trditve:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúša |
1. v različnih religijah nematerialno, neumrljivo bistvo človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúšanje |
glagolnik od dušati se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúšati se |
ekspr. 1. hrupno zagotavljati, zatrjevati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dušebrížen |
nav. šalj. ki izraža skrb za duše:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dušebrížništvo |
nav. šalj. opravljanje duhovniškega poklica:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dušebrižnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tu smo priče strašni dvoličnosti in strašni dušebrižnosti do državnega proračuna, do zdravstvene blagajne, do pokojninske blagajne s strani gospoda Anderliča in kolegov v njegovi poslanski skupini.
|
|
dušeč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Komaj se je bilo vzdignilo sonce iz jutra proti poldnevu, že je zalila dušeča soparica vso tolminsko kotlino in kar vidno kipela iz zrelih polj in prisojnih lazov.
|
|
dušèn |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Danes: pečen tunin steak s koriandrom in baziliko, dušena zelenjava z vinom in rožmarinom.
|
|
dúšen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tako je rajši v dokaj prostodušnem dušnem vzdušju s skupino prijateljev in prijateljic zapustil kotlino, dolino ter strmino, in zaplesali so po poljani, ki je bila posuta s pasočimi se biki.
|
|
dušênje |
glagolnik od dušiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
dušeslóvec |
strokovnjak za psihologijo; psiholog:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dušeslóven |
nanašajoč se na dušeslovje; psihološki:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dušeslóvje |
veda, ki raziskuje človeško duševnost; psihologija:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duševnobolan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nenadoma se pred vami, velespoštovani bralec, nadvse milostljiva gospa bralka, ne pojavi (uveljavi) nič manj pomembnega, kot duševnobolni krojač-bahač Gumikil (morda Sumigol?; zgodovinarji - jezikoslovci pogumno na plan!)!
|
|
dušévnost |
skupek človekovih čustvenih, miselnih in voljnih značilnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duševnosten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
On je tako reševal besedni red propozicijskih stavčnih členov, mi pa to njegovo besedilo lahko porabimo še za opazovanje koherence na podlagi sledij in besedilnih/besedovalnih tipov (opisovanje, pripovedovanje, razpostavljanje, utemeljevanje, navajanje), ki se dajo ločiti tvarinsko, stavčnozgradbeno ob tipičnih povedjih, časovnostno in glede na človekove duševnostne funkcije.
|
|
duševnotelesen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Podobno je, če zabeležimo dovolj fragmentov človekove avre s pomočjo naprave Crown TV: dobimo obilje informacij o delovanju celotnega duševnotelesnega sistema.
|
|
dúšica |
ekspr. manjšalnica od duša:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dušíčen |
nanašajoč se na dušik:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dušíčnat |
ki vsebuje dušik:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dušílec |
priprava, ki zmanjšuje jakost zvoka:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dušílen |
ki duši, zmanjšuje jakost česa:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dušilnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dušilnost je sposobnost litine, da spremeni vsiljeno delo v toploto. To lastnost ima siva litina v izredni meri in je proporcionalna količini grafita in velikost grafitnih lističev.
|
|
dušílo |
kar duši, zmanjšuje jakost česa:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dušítev |
glagolnik od dušiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | |
151.114 151.214 151.314 151.414 151.514 151.614 151.714 151.814 151.914 152.014 
