|
dŕva |
razžagan in navadno naklan les za kurjavo:; s mn., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
drváča |
dvoročna sekira za napravljanje drv:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvájsati se |
nar. dolenjsko, slabš. poditi se, divjati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvár |
1. kdor se poklicno ukvarja z napravljanjem drv:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvaríca |
dvoročna sekira za napravljanje drv:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvárjenje |
glagolnik od drvariti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvárnica |
shramba za kurjavo, navadno za drva:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvarničar |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V glavah obeh "drvarničarjev" je že nov projekt.
|
|
dŕvca |
ekspr. manjšalnica od drva:; s mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drveč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dovolj močan in drveč rock naslonjen na jazz-funk fraze z vmesnimi izleti, ki nikoli ne prestopijo prag dobrega okusa in preidejo v samozadovoljne ekshibicije.
|
|
drvén |
1. redko lesen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvénec |
min. okamnina s kremenom prepojenega lesa; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvenéti |
redko dreveneti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvênje |
glagolnik od drveti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvénost |
ekspr. nerodnost, okornost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvéti |
zelo hitro se premikati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕvež |
redko hitenje, vrvež:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvníca |
1. nar. belokranjsko drvača, drvarica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvolázec |
zool., v zvezi gozdni drvolazec afriška gozdna žival zajčje velikosti, Dendrohyrax dorsalis; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvóšec |
nar. gorenjsko del gozda z drevjem, primernim za drva:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvótan |
nar. prostor na dvorišču za sekanje, cepljenje drv:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dry |
prid. neskl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dŕzanje |
glagolnik od drzati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕzati |
1. gozd. odstranjevati lubje in ličje z debla, ko ni muževno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕzen |
1. ki si upa storiti kaj kljub nevarnosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drzina |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na sprednje kolo drzine sta pritrdila dva pedala, po enega na vsako stran, in zadovoljna ugotovila, da se da s takim dvokolesom prav dobro voziti.
|
|
drzn |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
gl. drzen: Sicer sm bla lani odlična, letos bom tudi in upam da bo matura kul, ane...sam zanima me če je bil kdo tok drzn in skenslal matko višjo raven al sm sam jz taka optimistka...
|
|
dŕznež |
ekspr. drzen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕzniti si |
z nedoločnikom izraža, da kdo stori kaj kljub neprimernosti, neupravičenosti ali nevarnosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
drznogléd |
knjiž. ki drzno gleda:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drznoločen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tam pa, kjer je cesta zavila z vaških polj v sotesko, se je odcepljal od ceste kolovoz, se zavihtel v drznoločnem kamnitem mostiču na drugo stran potoka in se vzpel do petsto korakov v breg, od koder je kakor vojak na straži gledalo nekaj belih poslopij čez obronek sem doli na cesto.
|
|
drznvraanovec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dobro bi blo tudi, če bi naredila skupine (drznvraanovci, grygondomovci...) da bi pri prispevkih vedl, od kod je kdo.
|
|
drzún |
slabš., redko drzen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
držáč |
kdor kaj drži, podpira:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
držáj |
1. del orodja, priprave, stroja, namenjen za držanje z rokami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
držájen |
pridevnik od držaj:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
držálo |
1. del orodja, priprave, stroja, namenjen za držanje z rokami:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
držan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nihče ne sme biti držan ne v suženjstvu ne v tlačanski odvisnosti; suženjstvo in trgovina s sužnji v kakršnikoli obliki sta prepovedana.
|
|
držánje |
glagolnik od držati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
držáti |
1. imeti kaj z rokami oprijeto:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
držaun |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
gl. državen: Aja, precednikovu je pa tm kr naprej tolk, d jih zdej zmeri kr na carino pošlejo med navadn folk, pastejt dipartment se čist nč ne briga za zadevo, nš velepuslanik tm tko al tko sam golf špila pol pa Milan kr tko inkognito mal na šoping pa pu diplomco tm ene boge držaune šole pa na erodrmu al pa č je s pulcijskim čounom prveslou na roudajlnd pudpisuje ene zelene paperčke pa z modrimi učki zre u carinika: a me pstite not?
|
|
držáva |
1. organizirana politična skupnost, ki ima na prostorsko omejenem ozemlju suvereno oblast:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
državca |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ma kaj turizem, fuzbal je naboljši ambasador. Slovenija mora samo zmagat na SP in vsi bodo vedel za to državco!!
|
|
državičin |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Državica Ptičjestrašilna je bila ustanovljena 14. maja 1992. Zunanja državičina ureditev je kvadratna in notranja okrogla.
|
|
državlan |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
gl. državljan: Pa še o državlanstvu: ne seri da se jim nč ne more - nedržavlana se da izgnat pa pika državlana pa (kot si pravilno ugotovu) nišans izganjat ...
|
|
državlanstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
gl. državljanstvo: Štos je v tem, da si državlanstva al pa druzga statusa niso uredil, ker te države niso priznaval.
|
|
državlján |
pripadnik določene države:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
državljanjstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
gl. državljanstvo: Državljanjstva so se nekaj časa delila levo in desno z lopato, dandanes pa ga ne morejo dobiti niti tisti, ki bi bili se kako upravičeni do njega, pa so zaradi razno raznih razlogov takrat "izviseli".
|
|
državljánov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Potrudi se za nenehno in redno lansiranje 'pomembnih' tem in vprašanj, ob katerih se bodo prebudili državljanovi prastrahovi, travme in predsodki (zamaskirani v 'načelnost').
|
državn |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
državno prvenstvo: Kva res ti v Velenje a tm bo državn?
|
|
državn |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
gl. državen: HAHAHA, tole ti povem: sam fouš si mu, k je državn prvak iz VŠ!!!!!!
|
|
držávnica |
ženska oblika od državnik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
držávništvo |
dejavnost državnikov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
državnopogodben |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Glede tega vprašanja je treba pomisliti, da čisto nove zahteve Avstrije (pred osamosvojitvijo Slovenije jih ni postavljala) glede "nediskriminantne denacionalizacije" in glede priznanja nemške manjšine, in to celo kot recipročnega pogoja za obravnavanje slovenske na njenih tleh, pomenijo, da poskuša Avstrija Slovenijo dejansko obravnavati kot v načelu nov mednarodnopravni subjekt, do kakršnega sama nima državnopogodbenih obveznosti.
|
|
držávnopolítičen |
nanašajoč se na državno politiko:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
državnopotrditven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kot vedno, ko gre za družbeni položaj slovenščine, vprašanja presegajo stroko in se uveljavljajo v svoji temeljni narodo- in danes tudi državnopotrditveni vlogi.
|
|
držávnost |
1. družbena ureditev v obliki države:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
državnoustaven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V odločbi so zapisali, "da bi bilo treba presoditi, ali je vračanje veleposesti fevdalnega izvora v skladu z državnoustavno ureditvijo Republike Slovenije".
|
|
državnozboren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Značilna "trancizijska komedija", ki ji vsebinski okvir določajo državnozborne volitve.
|
|
držávno... |
nanašajoč se na državen:; prvi del zloženk, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
državoimetje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po desetih letih državoimetja in še malo, ljudstvo doma in po svetu, kratice prave še ni spoznalo.
|
|
državoslóvec |
strokovnjak za državoslovje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
državotvórec |
-rca; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Za razmišljujoče dežurne državotvorce zagotovo knjiga formata Cankarjeve Erotike.
|
državotvóren |
ki ima sposobnost za tvorjenje, ustvaritev države:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
državotvorje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Veliko prespraševanje o nacionalni identiteti je povezano s procesi globalizacije, z novim državotvorjem v 20. stoletju, nekaterimi anomičnimi posledicami postindustrializacije, `neobvladljivostjo' migracijskih tokov, s strahom pred `pretirano multikulturnostjo' in s tem kulturno ogroženostjo, pa vse do `lokalnega' evropskega integracijskega dogajanja ob alternativnem razširjanju Evropske unije.
|
|
državouničevalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ne gre torej za državotvorno stranko, ampak za državouničevalnega parazita.
|
|
držeč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Držeč se za roke, zakoncema padajo grehi skozi presledke med prsti. (Arabci ali Krst s solzami (Hayek), Ibn Hanbal, 780-855)
|
|
duál |
lingv. slovnično število, ki zaznamuje dve stvari; dvojina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dualec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Letos januarja je prva skupina dualcev končala z izobraževanjem v šoli in februarja so opravljali zaključni izpit iz teorije - slovenščine in poklicne tehnologije.
|
|
duálen |
1. nanašajoč se na dual, dvojinski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dualitéta |
knjiž. dvojnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dualízem |
1. knjiž. prisotnost dveh enakovrednih, enako pomembnih sestavin, dvojnost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duálnost |
knjiž. dvojnost; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duatlon |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V kolikor pa nekomu naš novi duatlon ne odgovarja, ostane še vedno v rezervi samo tek, ki je tudi uradno tekmovanje (10 km teka okoli Brda, vendar s startom ob 10. uri, torej pol ure prej kot start duatlona).
|
|
duatlonec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tekmo sva tako zamudila in nisva mogla navijat. Zato pa res hvala vsem vam, ki ste navijali za duatlonke in duatlonce!!! Super ste!
|
|
dubióza |
ekon. terjatev, o katere poravnavi se dvomi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dubiózen |
knjiž. dvomljiv, nezanesljiv, negotov:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dubitativen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kadar pa to zahteva smisel, stoji v nadrdnem stavku imperativ ali hortativni oziroma dubitativni konjunktiv.
|
|
duble |
1. neplemenita kovina, prevlečena s tanko plastjo plemenite kovine:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dublêr |
film., gled. kdor nadomešča pravega igralca v prizorih, ki zahtevajo kako posebno spretnost ali znanje, dvojnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dubléta |
vsaka od dveh ali več enakih stvari, dvojnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dublíranje |
glagolnik od dublirati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dublírati |
1. knjiž. na osnovi ene stvari, predmeta narediti enega ali več prav takih:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dublón |
num. španski zlatnik, v obtoku od 16. do 19. stoletja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúcat |
raba peša skupina dvanajstih istovrstnih kosov, stvari:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
dúcaten |
raba peša 1. ki ima za osnovo število dvanajst:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ducato |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Konec januarja sta koncerna PSA Peugeot Citroën in Fiat predstavila novo generacijo dostavnih kombijev boxer, ducato in jumper, potem sta oznanila, da podaljšujeta sodelovanje za celih osemnajst let, tokrat pa se javljata z povsem novimi velikimi enoprostorci citroën C8, fiat ulysse, lancia phedra in peugeot 807.
|
|
dúče |
naslov za voditelja italijanske fašistične stranke Benita Mussolinija:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúda |
gumijast tulec za pitje iz stekleničke ali za sesanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúda |
nav. mn. ljudsko glasbilo, sestavljeno iz piščali in meha:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúdanje |
glagolnik od dudati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúdar |
kdor igra na dude:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúdati |
redko igrati na dude:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúdla |
nav. mn., redko duda2; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúdlanje |
glagolnik od dudlati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúdlati |
redko igrati na dude:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúdlja |
ekspr. duda, cucelj:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duél |
knjiž. dvoboj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duelánt |
knjiž. dvobojevalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duelírati se |
knjiž. dvobojevati se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | |
151.014 151.114 151.214 151.314 151.414 151.514 151.614 151.714 151.814 151.914 
