|
drugomislèč |
-éča -e; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Še manj pa bo opravičila politiko nekega obdobja v 20 stoletju, ki je načrtno uničevala in morila drugomisleče, verne in zavedne ljudi.
|
drúgonagrajênec |
kdor dobi drugo nagrado:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugonasloven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sledi kratek "intermezzo" na štirih tablojih z naslovom White riot, ki na naslovki ni označen, na nadaljnjih dvajsetih straneh pa je drugonaslovna zgodba Črni dnevi.
|
|
drugonastopajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Seveda, čisto navaden četrtek na Metelkovi pomeni tudi, da drugonastopajoče, kaotične Sežanske soliste s prijatelji, ob uri, ko prejmejo dovolj klicev od vedno iste nergajoče sosede, prekinejo sile reda in miru.
|
|
drugopís |
zastar. dvojnik, duplikat; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúgoplasíran |
ki pri tekmovanju doseže drugo mesto:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugopogodben |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim med Republiko Slovenijo, Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot prvopogodbeno stanko ter OBČINO OSILNICA kot drugopogodbena stranka
|
|
drugopólten |
ki je druge polti, rase:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugopretepen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Epilog nasilništva bo po dveh letih naslednji: 1. Prvopretepeni bo verjetno delni fizični in psihični invalid 2. Drugopretepeni bo imel zaceljen zlomljen mezinec in psiho travme 3. »Dasa« bo z dobrim odvetnikom za mladinske delikte »fasal« sodni opomin.
|
|
drugorazredar |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Leta gospodovega 1999ega (kot drugorazredarji)
|
|
drúgorazréden |
ki je po kakovosti, pomembnosti na drugem mestu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugorazrednež |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Drugorazredneži pač, ki pobirajo drobtine izpod mize.
|
|
drugorazredništvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ne pa da jih - še predno so spočeti - že obtožimo 'drugorazredništva' zato, ker ne bodo rojeni znotraj ustaljene oblike družine.
|
|
drugoréden |
redko drugorazreden:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugoródec |
knjiž. kdor je drugega rodu, druge narodnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugoróden |
1. knjiž. ki je drugega rodu, druge narodnosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúgorojèn |
ki se rodi drugi po vrsti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúgost |
filoz. kar je nasprotno biti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugostôpen |
drugostopenjski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugôten |
1. ki je po pomembnosti, vrednosti na drugem mestu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugotožeč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Bistveno za odločitev v tej zadevi je torej, ali slovenski državljani v Republiki Hrvaški (prvotožnik je hrvaški državljan, drugotožeča stranka pa je pravna oseba s sedežem na Hrvaškem) niso dolžni dajati varščine.
|
|
drugotožen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Proti sodbi sodišča druge stopnje je v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje vložila revizijo drugotožena stranka.
|
|
drugouvrščen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
S tem smo dosegli to, da se v nadaljnje boje uvrstijo tudi drugouvrščene ekipe iz vsake skupine.
|
|
drugovánje |
glagolnik od drugovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugováti |
1. knjiž. biti s kom, da ni sam:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugovérec |
kdor je druge vere, veroizpovedi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugovpisan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V kolikor so barve športne opreme enake ali podobne, je dolžna gostujoča (oziroma drugovpisana) ekipa zamenjati opremo.
|
|
drúgovŕsten |
ki je po kakovosti, pomembnosti na drugem mestu; drugorazreden:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugovŕsten |
redko drugačen, različen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugo... |
nanašajoč se na drug; prvi del zloženk, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugo... |
nanašajoč se na drugi:; prvi del zloženk, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
druíd |
pri Keltih pripadnik duhovniške kaste:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúlow |
ž neskl., vir: B; povezave:
|
|
drùm |
posnema nizek, zamolkel glas pri igranju na glasbilo:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drumla |
medm., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sonček čez hribček gre, / rožice se bude, / v rosi se njih glave / krasno blešče. / Drumla drumla dia, / drumla drumla di...
|
|
drupa |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Plod, ki mu pravimo drupa, spominja na češnjo in je sestavljen iz dveh zrn kave, ki ležita obrnjeni drugo proti drugemu.
|
|
drúščina |
1. skupina ljudi, ki jih družijo skupni interesi, zlasti zabava:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúštvo |
1. organizirana skupina ljudi, ki ima skupne cilje in deluje po določenih pravilih:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
društvovánje |
glagolnik od društvovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúza |
min. skupina kristalov, nastala na ravni podlagi; kopuča; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družabiti |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
In potemtakem ni čudno, da se zbiramo, družabimo, aktiviramo - najde se svetovalec za strategijo, svetovalka za PR, izvedenka za ljubezenske težave, strokovnjak za intersubjektivne pristope, motorje, zvočnike, občo percepcijo ...
|
|
družábnica |
1. ženska, ki je s kom, da ni sam:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družábništvo |
v kapitalistični ekonomiki poslovno združevanje podjetnikov; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúžba |
1. skupnost ljudi in celotnost njihovih odnosov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúžban |
nar. vzhodno ženinov, nevestin spremljevalec k poroki ali tudi organizator svatbe; drug:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúžbar |
agr. boljši krompir domače sorte z belim mesom; oneida; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúžbeništvo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Imam že narejenega podiplomca, pa bi nehal trenutno delati (nič zavoda, nič zaposlitve, morda družbeništvo v firmi) in vpisal še enega podiplomca ali doktorat.
|
družbenofinančen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na obali zanemarjamo alternativno kulturno udejstvovanje, s katerim razumemo tako delovanje, ki se ne podreja malomeščanskim družbenofinančnim špekulacijam, katerih naloga je zastiranje družbenih konfliktov in subtilno lakiranje družbene stvarnosti.
|
|
družbenonraven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če gre v družbi za prevladovanje silnic kontrarevolucije, konservativizma, mračnjaštva, bo tudi družbenonravna situacija ustrezala temu položaju.
|
|
družbenonravstven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Z družbenonravstvenega gledišča pa daje zelo značilno podobo mistično poveličevanje kreposti ubogega in hkrati pobožnega človeka.
|
|
družbenoozaveščevalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Proglas je družbenoozaveščevalno naravnana akcija Mladine, s katero na tretji strani vsake številke poskušamo opozarjati na posamezna družbena vprašanja.
|
|
družbenoprevraten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Celo tedaj, kadar njegovo pero zadane ob konkretno socialno problematiko, ob prebujajoče se družbenoprevratno vrenje, ne more odločno zavzeti socialno angažiranega položaja in se brezkompromisno postaviti v bran te ali one politične opcije, ampak vse to dogajanje motri z nekako 'oddaljene', 'univerzalne', 'nadulične' in nadideološke perspektive --- ter od tu vztraja v brskanju po globljih skrivnostih človekovega bistva.
|
|
družbenoprosveten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ideologija in prosvetna politika tistega časa sta težili k redukciji pedagoških prizadevanj na neposredne, dnevne družbenoprosvetne naloge in potiskali razvoj pedagogike k reševanju teh nalog in k zanemarjanju temeljnih problemov pedagoške teorije.
|
|
družbenoroben |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Mladina v devetdesetih pa ima neko novo prevladujočo podobo, ki je zaznana kot umik v zasebnost in tradicionalizem in sočasno tudi kot povečana nestrpnost do nacionalnih in socialnih manjšin, družbenorobnih skupin.
|
|
družbenosocialno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zaradi nepopolne prilastitve znanja, lahko posamezna podjetja potrošijo manj za pridobitev produkcijskega znanja, kot je to družbenosocialno zaželeno.
|
|
družbenostatusen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Biti po poklicu 'reklamni fotograf' danes pomeni več obvez in profesionalno-deontoloških imperativov, kot pa privilegijev na družbenostatusni lestvici.
|
|
drúžbenosten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Definicija sociolingvistike (družbenostnega jezikoslovja) kot mejnega jezikoslovnega področja med znakovnimi in družbenimi vedami.
|
družbenoureditven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ob soočenju dveh različnih, pa v našem primeru še vedno dokaj podobnih kultur imamo pri prenašanju specifičnih družbenoureditvenih fenomenov iz ene kulture/jezika v drugo kulturo/jezik načelno vsaj tri možne pristope: ...
|
|
družbenovzgojen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sredi šestdesetih let je skušala literarna didaktika rešiti šolsko ukvarjanje s književnostjo njegove družbenovzgojne vloge, kar se je zdelo mogoče le z umikom v nekakšen »strokovni intimizem«, ki se je kazal s scientifikacijo književne didaktike in književnega pouka.
|
|
družbenozaveden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Uresničijo se naj naše težnje za formiranje kulturnega, družbenozavednega, gospodarsko in proizvajalno spodobnega človeka, bogatega tehnične inteligence ter spretnosti in bodočega upravljalca podjetja.
|
|
drúžbica |
ekspr. manjšalnica od družba 3:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúžbin |
pridevnik od družba 4:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družboslóvec |
strokovnjak za družboslovje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družboslóvje |
znanost, ki proučuje človeško družbo in zakonitost njenega razvoja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družbotvorno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Liberalizem kot pozicija je družbotvorno nesmiseln in vodi slovensko državnost v slepo ulico
|
|
družbovalec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Izbrani glagol je bil za družbovalce, ki poznajo in z drugimi gojijo kulturo druženja na svobodnem ozemlju Metelkove, žaljiv.
|
|
družbovánje |
glagolnik od družbovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúže |
star., navadno kot nagovor zakonec:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúžec |
redko drugec, drujec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúžen |
1. knjiž. pri katerem je udeleženo več ljudi; skupen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúženje |
glagolnik od družiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
druževanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
To je tudi namen našega druževanja, da več mladih sodeluje pri tem načrtu, in da imajo pri tem priložnost, da obiščejo Slovenijo, deželo svojih prednikov.
|
|
družíca |
1. knjiž. tovarišica, prijateljica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družílen |
ki druži, povezuje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družilnica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
tip lokala: pub; družilnica
|
|
družína |
1. zakonski par z otroki ali brez njih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
družinčád |
star. služabniki, služinčad:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družínče |
zastar. služabnik:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družínica |
ekspr. manjšalnica od družina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družinogram |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Družinogram je integralna predstavitev družine z njeno življenjsko - zdravstveno problematiko.
|
|
družínstvo |
knjiž. kar je v zvezi z družino:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družítev |
glagolnik od družiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družljív |
knjiž. ki se {rad} druži:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družljívost |
knjiž. lastnost družljivega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družljivosten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zase si sicer tega ne bi upal trditi, je pa možno, da kakšen tak družljivostni vidik ali drugačno mikrojezikovno okolje vpliva na izbiro sklanjatvenega vzorca.
|
|
družníca |
zastar. ženska, ki je s kom, da ni sam; družabnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pa so družno nadaljevali proslavljanje dne v noč, iz šumenja reke v rezke zvoke glasbe in krikov in moledovanj za še več vsega.
|
|
drúžnost |
knjiž. 1. nagnjenost k življenju v kolektivu, v družbi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | |
150.914 151.014 151.114 151.214 151.314 151.414 151.514 151.614 151.714 151.814 
