|
drogírati |
-am; nedov. in dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Če ti kriminalist najde v avtu ‘tono’ alkohola, ki je, po vseh strokovnih merilih in statistikah, torej znanstveno dokazano, veliko ‘trša’ droga kakor npr. hašiš, si, po slovenskem Zakonu o drogah, vzoren državljan, saj se normalno drogiraš z normalno drogo, s katero se drogirajo tudi vsi politiki, policaji, tožilci, sodniki in fajmoštri. Vsi takoimenovani ‘normalni’.
|
droid |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sovražnikov je več vrst: Droidi (Navadni vojak, super droid in droid pajek), Geonosejani (navadni vojaki in eliti) in Trandoshani (Suženj, najemnik in super do zoba oborožen najemnik).
|
|
dròm |
medm., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Peli so mu moški, ženski in mešani zbori, z značilnim dromom in dvema visokima "tenorjema" in kratko razpotegnjenim melizmatičnim okraševanjem.
|
drómelj |
-na in -mlja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Ja res je tudi meni drajsa če so 4-je noter in na ovinku se hitro sliši rajsanje pa me zanima ali je varijanta da bi dal feltno tam ko sede na dromelj malo zbrusit ali bi jo preveč oslabil?
|
drómlja |
etn. ljudsko glasbilo z jezičkom, na katerega se brenka, držeč glasbilo med zobmi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
dromotropen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Učinkovitost Verapamila se poveča pri povečani frekvenci aktivacije kalcijevih kanalčkov. Ima negativni kronotropni, dromotropni in inotropni učinek.
|
|
dromotropno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vendar ti kalcijevi antagonisti delujejo tudi negativno inotropno, kromotropno in dromotropno, zato se lahko pojavijo tudi stranski učinki (hipotenzija, kardiogeni šok).
|
|
dronabinol |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V Sloveniji pa na vrata trka zdravilo dronabinol (v ZDA se imenuje marinol), ki temelji na aktivni snovi tetrohidrokanabiolu (THC), pridobljeni iz marihuane.
|
|
dróplja |
velika stepska ptica z dolgimi močnimi nogami in dolgim vratom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drosofila |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če na primer pri drosofili traja življenje 90 dni in pri človeku 90 let, lahko rečemo, da teče fiziološka ura pri drosofili 365 krat hitreje kot pri človeku.
|
|
drót |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: gl. žica, drat: Kako boš kuhala kavo, če nimaš elektrike?" jo opomni gost. Vrla Mary se ne zmede: "Ma lohko je ostalo kej u drotah!!"
|
drótati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: To sem porajtu pri nas da dostkat velik perspektivnih bendov, ki recimo drotajo po garažah in imajo izreden potencial, da jim manjka enostavno te samozavesti in prepričanja, da lohka "rasfukajo" na sceni.
|
drózd |
redko drozg; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drózg |
večja ptica pevka, po hrbtu rjava, s temnimi lisami po rumenkasto belem trebuhu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
drózga |
agr. zmečkano, zmleto sadje, zlasti grozdje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drozgáč |
zool. večja ptica pevka s temnimi lisami po belkastem trebuhu; carar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drózganje |
glagolnik od drozgati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drózgast |
ekspr. podoben drozgi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drózgati |
agr. mečkati, mleti sadje, zlasti grozdje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
drozopterin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sepiapterin (sepiapterin; Sepiapterin) je pteridinsko barvilo, predhodnik drozopterinov.
|
|
dróž |
-í; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: V mojem kruhu razen kvasa, soli, tekočine, kakšnih semen in če se le da domačih drožev ni nič industrijskega.
|
drožárna |
zastar. tovarna kvasa; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drôže |
redko droži:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drožénec |
redko droženka:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drôževec |
droženka:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
droží |
1. nadomestek za kvas, navadno iz prosene moke in mošta:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drožíce |
nar. vzhodno nadomestek za kvas, navadno iz prosene moke in mošta; droži:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drožíti |
redko z drogom poganjati splav ali čoln:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drožjár |
nekdaj kdor izdeluje, prodaja droži; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drôžje |
redko droži:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drpálež |
ekspr., redko kdor veliko dela, navadno namesto drugih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drpáliti |
ekspr., redko s težavo, okorno hoditi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕs |
muz. melodični okrasek iz več hitrih zaporednih tonov pred glavnim tonom; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsáč |
redko drsalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ker mi nabildani modeli z blond v rep speto dolgo koso, ki se po riti drsajoč rajcajo po sedežu harlija na odru ne predstavljajo nikakršnih estetskih erotičnih al, bog ne dej, intelektualnih užitkov, me zanima, če bi mi kaksna punca, nekolikanj vešča tovrste zabave, znala razlozit, v čem je point oz, kaj je tist, zarad česar se splača žrtvovat večer in pet jurjev.
|
|
drsálec |
1. kdor se drsa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsalíšče |
urejen prostor z ledeno ploskvijo za drsanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsálo |
redko orodje za drsanje, strganje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕsanje |
glagolnik od drsati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕsati |
1. premikati {se} po čem z dotikanjem:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drseč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ponovno mi je bilo povedano, da se delovni čas na komunali prične ob šesti uri zjutraj, lahko pa tudi prej, ker imajo drseč delovni čas.
|
|
dŕsen |
1. ki zaradi gladkosti, spolzkosti povzroča pri premikanju nevarnost padca:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsênje |
glagolnik od drseti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drséti |
1. premikati se z močnim, tesnim dotikanjem, navadno po gladki podlagi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsína |
gladka ploskev, po kateri kaj drsi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsljáj |
1. drsajoč dotik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsljív |
drsen, spolzek:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsljivec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zdej nevem alpa sem res sam jaz pri vsaki drugi nalogi dodajal neke drsljivce?
|
|
drsljivost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Namen mehčalcev brade je vlaženje, mehčanje brade in lubrikacija (drsljivost) ter zaščita kože - da zagotovijo gladko britje.
|
|
dŕsniti |
redko 1. podrsniti, oplaziti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕst |
razmnoževanje z odlaganjem iker in semenčic:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
drstênje |
glagolnik od drstiti se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drstíšče |
kraj, prostor, kjer se ribe drstijo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drstítev |
glagolnik od drstiti se:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
drstíti se |
razmnoževati se z odlaganjem iker in semenčic:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drtínščica |
bot. majhna dlakava rastlina z belimi, rožnatimi ali rjavkastimi cveti v koških, Antennaria; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúg |
1. ki ni tisti, na katerega se misli, iz katerega se izhaja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugáč |
-a -e; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: gl. drugače: Drugač pa sem prebral zadnji dve knjigi saj za ostale prej nisem mel cajta ...
|
drugačelas |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Navdušena sem, da se je končno nekdo lotil tudi drugačelasih žensk.
|
|
drugačemiselnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Od drugače mislečih se ni treba prav nič ograjevati, ker je demokratično izhodišče ravno nasprotno (in taka je tudi naša dejanska uredniška praksa), namreč, da je drugačemiselnost in svojskost posameznikov samoumevna.
|
|
drugačemisleč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nisem bral korana, iz iskušenj pa vem da muslimani na drugačemisleče gledajo prej z zanimanjem, kot pa zaničevalno.
|
|
drugáčen |
1. ki se po lastnostih razlikuje od določenega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugačenje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ker grejo ukrepi, ki izključujejo "druge", z roko v roki z vzpostavljanjem kulturne, verske in rasne drugačnosti, so rasne manjšine v EU postale tarče tega "drugačenja".
|
|
drugačepolt |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri tem sta bili odločilni stopnja navezanosti belih gospodarjev na kulturo evropske metropole in morebitna zakonska osnova za osvoboditev statusno podrejene drugačepolte in njunih potomcev ali celo za poroko.
|
|
drugačepraven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vsi enaki vsi drugačepravni ...
|
|
drugačerojenost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
SRP, Revija Službe za raziskavo programov (od tod kratica) RTVS, ki to še ni oziroma to najverjetneje tudi nikoli ne bo postala, revija, ki se, paradoksalno, sklicuje na svojo drugačerojenost (alternativnost), hkrati pa pričakuje institucionalno in javno pripoznanje, revija, ki je anahroidna v svojem žanrskem in slogovnem manierizmu, anarhoidna pa v svoji vsebinski in statusni drži, revija, katere tvorci se še niso odločili in ovedli (ko pa se bodo, bo kajpak prepozno) ...
|
|
drugačespolen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ha, ha impotenten, nesposoben vspostavit normalnega stika z drugačespolnim človekom, paranoičen, shizofrenik...
|
|
drugačeusmerjen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ob izboru glasbene skupine »Sestre«, ki bodo Slovenijo zastopale v Estoniji na izboru pesmi Evrovizije, so pristavili svoj lonček spolno drugačeusmerjeni od večine ljudi našega planeta.
|
|
drugačeveren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Torej, strpnosti navkljub morajo rinat čimbolj v ne ali drugačeverne, saj je vendar njihova resnica edina prava (čeprav opažajo, da ob tem naletijo tudi na nestrpnost).
|
|
drugačeverujoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vsi drugačeverujoči starši in ateisti se bodo lahko počutili ogrožene za svoje otroke.
|
|
drugáčica |
redko varianta, inačica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugáčiti |
star. spreminjati, preoblikovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugačnofobija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Meje, gozdovi, otok, major Troha, ustavne spremembe, pa ksenofobija (pardon: obča drugačnofobija!), ki šprica na vseh porah družbene (nad)stavbe (če pa ne, jo dežurni gojitelji belih miši in rdeče groze v obliki domnevne evrofobije brž najdejo pri predsedniku države, vodilnih ekonomistih, pa še kje), tihe sobe in kar je še takega ... več kot preveč zanimivega.
|
|
drugačnomisleč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nekje sem že napisala, da so določene teme, kjer leta naredijo "drugačnomisleče".... In nič slabega ni v tem.
|
|
drugačnosmiselen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Drugačnosmiselna (missense) mutacija (spremeni aminokislino v beljakovini).
|
|
drugačnosten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če kdo ni po njihovem demokratičnem, strpnem in drugačnostnem ter enakopravnostnem okusu, bi ga kar odžagali, ali pa poslali v Družino, Mag oziroma Rimskega katolika (Mahničevega).
|
|
drugačnozvrsten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V sklepni, osmi točki sistemskega vzporejanja predložnih zvez, poimenovani Nadaljnje smernice raziskovanja predložnega sistema, so izražene nujne dodatne in razširitvene, a v tem časovnem okviru neuresničljive možnosti za raziskovanje predložnega sestava v razvoju slovenskega knjižnega jezika, ki izhajajo iz samozavedanja o nezadostnosti obsega gradiva, načinov obravnave, širine primerjave ipd., ob upoštevanju celotnega biblijskega prevoda še popolnejše in sistematično preverjanje z mogočimi tujejezičnimi predlogami (upoštevanje nemške Rosalinove predloge), vzporejanje z rabo v isto- (nujnost primerjave s Küzmičevim prevodom iz l. 1771) ali drugačnozvrstnih besedilih sploh ali v drugih
besedilih istega avtorja, ki bi potrdila, izpopolnila ali ovrgla izsledke danega vzorca, ter vzporejanje z narečnim gradivom, ki bi pokazalo (ne)ujemalnost govorjene rabe s knjižno.
|
|
drugàm |
izraža drug kraj pri premikanju v kako smer:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugáriti |
knjiž. biti v družbi s kom, zlasti zaradi zabave:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | | | | | |
150.814 150.914 151.014 151.114 151.214 151.314 151.414 151.514 151.614 151.714 
