|
dozvóčen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Tibor bo kljub visoki startni številki (60 + n + Tibor ) lahko še vedno dosegal visoke dozvočne hitrosti (sicer bo to še vedno pod 1 Mach, ampak...).
|
dóž |
v beneški in genovski republiki voljen dosmrtni poglavar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dóžen |
pridevnik od doga1; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dožéti |
končati žetev:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dóžev |
svojilni pridevnik od dož:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dožgati |
dov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Poleg tega naj bi bil Igor, s katerim sta v vseh teh letih svečo za razgrajaško svečo dožgala do samega podstavka, vedno pripravljen za zabavo, nikoli manjkajoči udeleženec in pa tudi redni iniciator vseh stvari, kjer se podira karkoli starega, znucanega in zdolgočasenega.
|
|
doživet |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Le tako lahko nastane velik dogodek, resnično doživeta predstava, gledališče, ki izdeluje temne in svetle in prelivajoče se bisere.
|
|
doživétje |
1. kar kdo doživi, s čustvi dojame:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doživljáj |
1. kar kdo doživi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doživljajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Onstran učenjaštva je lahko človek tudi videc in modrijan ter doživljajoč s sočlovekom in ustvarjajoč človek v sebi.
|
|
doživljan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ob psalmski simboliki srce, oko, doživljani tudi na najvišji ravni povsem konkretno, so odprta vrata v svet staroorientalske miselnosti, ki je bila v očeh vseh pristnih pesnikov psalmov samo nikoli dokončno izpeta hvalnica stvarstva.
|
|
dožívljanje |
glagolnik od doživljati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dožívljati |
1. v življenju prihajati do česa, biti {večkrat} deležen česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doživljen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vsaka v duši doživljena stvar je iztrgana iz večnosti.
|
|
dožívljenje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Usoda določa zunanji okvir našega doživljenja in življenja, svoboda pa poišče in zapolni njegovo notranjo obliko.
|
dožveplati |
dov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V kleti skrbimo, da je posoda dolita, vino pa pravočasno pretočimo. Tisti, ki še niso opravili pretoka naj to storijo in vino primerno dožveplajo.
|
|
do... |
1. v glagolskih sestavljenkah, včasih okrepljena z do za izražanje; predpona, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dpa |
kratica, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Samo v okolici Bombaja, kjer so poplave terjale več kot tisoč življenj, je po zadnjih podatkih oblasti zaradi nalezljivih bolezni umrlo 233 ljudi, je poročala indijska tiskovna agencija PTI, ki jo povzema nemška tiskovna agencija dpa.
|
|
dracéna |
bot. na Kanarskih otokih rastoče drevo s šopi sabljastih listov na koncih vej in belimi cveti v socvetjih; zmajevo drevo, zmajevec:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
draden |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
črepinjak - vrsta hrasta, draden
|
|
drág |
1. ki stane veliko denarja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drága |
1. manjša dolina, navadno stranska:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drága |
knjiž. vlačilna mreža za lov rib in drugih živalskih organizmov z morskega dna:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drágec |
ekspr. drag, ljubljen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drágica |
ekspr. draga, ljubljena ženska:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dragínja |
gospodarsko stanje, ki ga povzročijo visoke cene materialnih dobrin:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dragocén |
1. ki ima veliko vrednost, visoko ceno:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dragocénost |
kar je dragoceno:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dragoléten |
zastar. ki stane veliko denarja; drag:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drágoman |
v orientalskem, zlasti v turškem okolju uradni prevajalec, tolmač:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dragonáda |
zgod. nasilno pokatoličevanje protestantov z naseljevanjem vojakov v 17. stoletju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dragónec |
nekdaj vojak konjeniške enote:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
dragotína |
knjiž. dragocenost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dragotínar |
knjiž. kdor izdeluje ali prodaja dragocenosti, nakit:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dragotínje |
knjiž., redko dragocenosti, nakit:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dragováti |
zastar. ljubkovati, božati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dragúlj |
1. drag kamen:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
dragúljar |
kdor izdeluje ali prodaja nakit in drage kamne:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
draguljárna |
trgovina z nakitom in dragimi kamni:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dragúljarstvo |
izdelovanje ali prodajanje nakita in dragih kamnov; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dragúljast |
ki je iz draguljev:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dráhma |
grška denarna enota:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drájna |
slabš. 1. slaba, poulična popevka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drájvati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Ko odbije pol enajstih na šolskem dvorišču drajvajo kari proti gostinskim uslugam.
|
drálon |
tekst. poliakrilnitrilno vlakno ameriške proizvodnje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dráma |
1. literarno delo v obliki dialogov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
dramamin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Začelo se je tako, da je subjekt vzel dva dramamina.
|
|
dramaterapija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Program: Različni načini branja in branje različne literature, poskusili bi z dramaterapijo in ustvarjalnim pisanjem ter si ogledali CTK in NUK.
|
|
dramátičen |
1. nav. ekspr. ki vzbuja pozornost, presenečenje zaradi napetosti, razgibanosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dramatično |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Jasno je kot beli dan, da se svet okrog nas dramatično spreminja v nekaj, kar še nikoli ni obstajalo v človeški civilizaciji.
|
|
dramátičnost |
1. dramski elementi, dramske značilnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dramatizácija |
1. glagolnik od dramatizirati:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dramatizátor |
kdor predela, spremeni prozno ali pesniško delo v dramsko:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dramatízem |
knjiž. lastnost dramatičnega; dramatičnost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dramatizirajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na tematski in pripovedni ravni ga odlikuje čut za atmosfero, tudi za povsem neugledne, efemerne realije, za fabulativne okruške iz družinskih in intimnih scenarijev brez dramatizirajoče arhitekture in brez pretenzij po sporočilni globini; stilno pa se odmika od eklekticizma in manierizma medbsedilno-metafikcijskega postmodernizma tako, da goji videz preprostosti, neumetelnosti in/ali se odpira pogovornosti, vendar ne več zato, da bi ta postala stilno zaznamovana kategorija.
|
|
dramatizíranje |
glagolnik od dramatizirati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dramatizírati |
1. predelati, spremeniti prozno ali pesniško delo v dramsko:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dramatopisec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zadnje desetletje je Eugeniusz Knapik skupaj z dramatopiscem in slikarjem Janem Fabrejem posvetil v celoti ustvarjanju operne trilogije The Minds of Helena Troubleyn.
|
|
dramatúrg |
kdor predlaga in usmerja gledališki repertoar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dramaturgíja |
nauk o zgradbi, načinu pisanja in uprizarjanja dramskih del:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dramílec |
redko kdor drami, spodbuja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dramílen |
redko ki drami, budi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dramílo |
redko sredstvo za dramljenje, bujenje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dramlja |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Žveglja je predhodnica flavte; dramlja pa nekakšno brenkalo, ki ga držimo z zobmi.
|
|
drámljenje |
glagolnik od dramiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dramolét |
lit. krajše dramsko delo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dramoletiziran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kritike in eseje o tem je zbral v knjigi Odrom ob rob (1977), kjer je objavil tudi »dramoletizirani esej« Birnamski gozd o etičnih, idejno-estetskih dilemah avantgardnega gledališča (npr. o mimetičnosti, psihologizmu, idejnosti, tendenčnosti, eksperimentu, mitu in ritualu).
|
|
dramopisen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kompleksno dogajanje se vrti okrog mladega Williama Shakespearja, čuvaja konjev gledalcev pred gledališčem Rose, ki mu je po smrti dramatika Marlowa direktor gledališča Barbitch v kombinaciji serije naključij in splošnega ozračja velikih političnih intrig dal priložnost za dramopisno samodokazovanje, glavna poanta pa se spoprime z idejo represivne tolerance ali točneje z vprašanjem, zakaj se v ideoloških sistemih sploh simulira nuja umetnosti.
|
|
dráp |
ki je zelo svetlo rjave barve:; prid. neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drápati |
1. star. praskati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drapé |
tanka tkanina iz česane volne:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
draperíja |
nav. mn. okrasna nagubana, nabrana zavesa ali prevleka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
draperíst |
kdor dela, oblikuje draperije; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dráslja |
geogr. vdolbina, kotanja, ki nastane zaradi vrtinčenja proda v rečni strugi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drásta |
alp. s skalovjem zasuta strma grapa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drástičen |
ki močno učinkuje, izrazit:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drastično |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Z lahkoto pa si predstavljamo, da včasih najmanjši možni dogodek drastično vpliva na proces kreativnega napora in s tem tudi na rezultat početja.
|
|
drastílen |
knjiž., redko dražilen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drastílo |
knjiž. dražilo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drástiti |
knjiž. dražiti, razvnemati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drastljív |
knjiž. dražljiv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dráva |
cigareta slabše kakovosti z imenom Drava:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
dráž |
knjiž. 1. privlačnost, mikavnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drážba |
javna prodaja, pri kateri dobi blago, kdor ponudi zanj največjo vsoto:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drážbati |
s ponujanjem večje vsote potegovati se za blago, ki se prodaja na dražbi; dražiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dražé |
zdravilna kroglica ali tableta, oblita s čokolado, sladkorjem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dražeč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pa vendar, kužni kašelj je skupno ime za dražeč, močno nalezljiv kašelj, ki ga običajno spremlja tudi izcedek iz nosu.
|
|
drážen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Avtor: Matjaž Sever, Andrej Bartolić ; Mentor: doc. dr. Samo Ribarič, dr. med., Acetilholinesteraza v električno draženi denervirani mišici EDL podgane
|
dráženje |
glagolnik od dražiti, delovati na organizem:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dražênje |
glagolnik od dražiti, zviševati ceno:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drážest |
knjiž. ljubkost, privlačnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drážesten |
knjiž. ljubek, privlačen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drážestnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Kadar pa mene zares pogreje, takrat si naj ženska svojo lepoto, dražestnost, ljubkost, seksualno privlačnost in druge atribute kar za klobuk zatakne.
|
dražílec |
kdor vodi dražbo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dražílen |
ki draži, vznemirja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dražílo |
sredstvo, ki dražilno vpliva na organizem:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dražiran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Žvečilna guma je različnih oblik: kocke, kroglice, dražeji, palčke, cigarete, cekini, sadeži, mehki sadni bonboni pa so v obliki ploščic in v obliki večjih in manjših dražiranih blazinic.
|
|
dražiranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na osnovi predhodnih znanj iz farmacevtske kemije in tehnologije in sinteze podatkov o posameznih tehnoloških operacijah, kot so sinteza učinkovin, ekstrakcija, granuliranje, tabletiranje, dražiranje, sterilizacija itd., predmet študente seznani s pogoji industrijskega oblikovanja zdravil, vključno z zakonodajo in industrijsko lastnino.
|
|
dražiren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
mikrokapsuliranje v dražirnih kotlih
|
|
dražíti |
1. delovati na organizem tako, da nastane reakcija:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | | | |
150.514 150.614 150.714 150.814 150.914 151.014 151.114 151.214 151.314 151.414 
