|
doučíti se |
redko izučiti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
douméti |
popolnoma, do konca razumeti, spoznati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doumétje |
knjiž. glagolnik od doumeti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doumevajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Bo že držalo, da ti je redno delo na račun davkoplačevalcev gobezdanje neumnosti po internetu, pisun zavaljeni, nevrotični od staršev zapuščeni, nevzgojeni, samohvalisavi, lažnivi, telebanski in talibanski, z biblijo obnoreli, z za drugimi nicki skrivajoči se, možgansko zaostali, nikoli doumevajoči, od zadaj poflodrani in od spredaj od psa pofafani(sorry Fifi), od dreka umazani, nikoli umiti ...
|
|
doumévanje |
glagolnik od doumevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doumévati |
približevati se popolnemu, dokončnemu razumevanju, spoznanju:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doumeven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nikoli nisem nič rekel proti sojenju doumevnim zločincem, sem pa proti ideološkim farsam v stilu montiranih procesov.
|
|
doumljív |
ki se da doumeti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
douniverziteten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Program COMENIUS je tisti del programa SOCRATES, ki je namenjen douniverzitetnemu šolstvu, torej vrtcem, osnovnim, vsem srednjim in višjim strokovnim šolam ter vsem strokovnim delavcem na področju douniverzitetne vzgoje in izobraževanja kot tudi institucijam, ki se kakorkoli ukvarjajo z douniverzitetnim šolstvom.
|
|
dousposabljanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za povečanje konkurenčne sposobnosti podjetij v Podravju pripravlja različne programe preusposabljanja in dousposabljanja zaposlenih in brezposelnih.
|
|
dousposabljati |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po drugi strani analize kažejo na povečanje števila ur naravoslovja, ki ga lahko ob opravljenem izpopolnjevanju poučujejo med drugim tudi učitelji biologije, na povečan obseg ur zemljepisa in zgodovine, ki ga bodo v večjem deležu lahko pokrili presežki pri spoznavanju družbe, letno povečan obseg ur tujih jezikov (tudi na račun zgodnjega poučevanja tujih jezikov na razredni stopnji), za kar se učitelji razrednega pouka že dousposabljajo.
|
|
dousposobitev |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Programi so namenjeni pomoči presežnim delavcem pri ponovni določitvi njihove poklicne kariere in sofinanciranju njihove dousposobitve ali preusposobitve v skladu s potrebami trga delovne sile ter subven-cioniranju dela stroškov invalidskim podjetjem.
|
|
dousposobiti |
dov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pripadniki enote bodo sedaj imeli možnost, da se še bolj natančno seznanijo z lastnostmi vozila ter dousposobijo vzdrževalce in voznike valukov pred operativno uporabo vozil, izdelanih v ravenskem podjetju STO.
|
|
dousposobljevalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za te kvalifikacijske ukrepe je potrebno individualno razviti telemedijski management, teledelovno organizacijo, medijske kompetence, ki vsebujejo potrebne dousposobljevalne vsebine.
|
|
dovajálen |
ki se uporablja za dovajanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovajan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Torej, naš cilj je zagotoviti pretok zraka, ki se bo začel na spodnjem sprednjem delu ohišja, kjer bo v ohišje dovajan mrzel zrak, preko naših komponent, kjer se bo segrel in dvignil ter ga kot topel zrak končno tudi odstraniti iz ohišja.
|
|
dovájanje |
glagolnik od dovajati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovájati |
povzročati prehajanje, zlasti plina ali tekočine k čemu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovážanje |
glagolnik od dovažati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovážati |
vozeč spravljati kaj na določen kraj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovčérajšnji |
ki je bil, obstajal do včeraj:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doveden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Polprevodnik je monokristalna snov, ki ima brez dovedene energije lastnosti električnega izolatorja, pri dovolj veliki dovedeni energiji pa ima lastnosti slabega električnega prevodnika.
|
|
dovija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
dovija - samostanska jedilnica, kuhinja - gr
|
|
dovlačílen |
ki se uporablja za vlačenje do kam:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovléči |
redko privleči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovòd |
1. glagolnik od dovajati ali dovesti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovódnica |
anat. žila, ki dovaja kri k srcu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovolílen |
s katerim se kaj dovoli:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovolílo |
redko dovolilnica, dovoljenje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovolítev |
glagolnik od dovoliti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovolíti |
1. dati dovoljenje, pristanek za kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovolítven |
pridevnik od dovolitev:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovòlj |
izraža količino, mero, ki ustreza, zadošča:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovoljenec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V Republiki Sloveniji se pripravlja nov Zakon o jedrski in sevalni varnosti, ki bo urejal: ... jasno določena primarna odgovornost dovoljencev za jedrsko in sevalno varnost, pristojbine dovoljencev.
|
|
dovoljênje |
kar izraža soglasje nadrejenega z željo, prošnjo podrejenega:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovoljevánje |
glagolnik od dovoljevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovoljeváti |
dajati dovoljenje, pristanek za kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovóljšen |
knjiž. zadosten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovoljujoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V nasprotju z večino Afričanov živijo v demokratični ureditvi že od leta 1976, dovoljujoč vsakomur, da kandidira, voli in je izvoljen.
|
|
dovòz |
1. glagolnik od dovoziti ali dovažati:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovózen |
navadno v zvezi s cesta, pot ki veže industrijske, gradbene objekte z večjo javno cesto; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovozíšče |
kraj, prostor, kamor se dovaža; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovozíti |
1. končati vožnjo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovprášati |
redko končati vpraševanje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
dovréti |
vreti do konca:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovŕšen |
lingv. ki izraža nastop, konec ali trenutnost dejanja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovŕšen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... mečajo se tudi glagolske kategorije: vidski pari (dovršna in nedovršna oblika glagola): oblačem (oblečem se/oblačim se + neuporaba proste pripone --- se, si); Zjutraj sem zbudil in umival. Potem oblačim in jem zajtrk.
|
|
dovrševalec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Lektor - naloga za dovrševalca, Popravite vse pravopisne, slovnične in številčne napake.
|
|
dovrševáti |
približevati se koncu dela; dokončevati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovršítelj |
knjiž. kdor kaj dokonča, dovrši:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovršítev |
glagolnik od dovršiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovršíti |
1. knjiž. dokončati, končati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovršitven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Glede na to, da je izvajalec uvidel problematičnost dovršitvenega roka in s tem nevarnost za plačevanje pogodbenih kazni, je zahteval za vsako najmanjšo spremembo in pomanjkanje zahtevanega materiala podaljšanje dovršitvenega roka.
|
|
dovtípen |
1. ki {rad} dela, pripoveduje dovtipe:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovtípnež |
kdor {rad} dela, pripoveduje dovtipe:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovtípnost |
lastnost dovtipnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovzdrževanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Usklajevanje podatkov in dovzdrževanje digitalnih katastrskih načrtov na območju IOGU Ljubljana - na območju MOL-a, Kamnik, Krško
|
|
dovzetnež |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Odločitev za delno jezikovno posodobitev besedila je nenazadnje narekovalo dejstvo, da je bilo osrednje pisateljevo prizadevanje s tem romanom, ustvariti tip naravnega vzgojnega romana, namenjenega slovenski mladini, pri čemer je potrebno izpostaviti, da je bil Gustav Šilih vse življenje velik dovzetnež za narodne vrednote, torej tudi jezikovne, a takratne neugodne razmere za slovenski jezik, pogosto študijsko bivanje in siceršnja pota v Zagrebu ipd. so s številnimi hrvatizmi pustile sledi v njegovem maternem jeziku.
|
|
dovzétnost |
lastnost, značilnost dovzetnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doyên |
knjiž. najstarejši član skupine, zbora, zlasti diplomatskega:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
dóza |
1. manjša, lepo izdelana škatla za shranjevanje česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dóza |
določena, natančno odmerjena količina česa, navadno zdravila, odmerek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dòzavarováti |
jur. dodatno zavarovati s sklenitvijo še enega zavarovanja; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
dozdàj |
do tega časa, trenutka:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozdàjšnji |
ki je bil, obstajal dozdaj:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozdéti se |
nav. 3. os., zastar., z dajalnikom zazdeti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozdéva |
knjiž. nejasno sklepanje, misel, da je kaj verjetno, resnično:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozdévanje |
glagolnik od dozdevati se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozdévati se |
nav. 3. os., raba peša, z dajalnikom zdeti se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozdéven |
o katerem se nejasno sklepa, misli, da je:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozdevnica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Gjurin, Velemir: Dvajset dozdevnic iz prvih dveh slovensko-hrvaških slovarjev. -- 35/1987, st. 4, str. 365--379.
|
|
dozdevnosten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
To dosega npr. z razvidnimi anahronizmi iz političnega žargona, z evociranjem cinične logike oblastnih in ideoloških ustanov, z dozdevnostnimi konstrukcijami (»kakor da«), litotičnimi prislovi (»le za kanec«), zlasti pa s parabolično opozicijo pri predstavljanju dogajališč in dogodkov ...
|
|
dózičen |
v zvezi dozična ključavnica ključavnica, ki se odpira z navadnim ključem s stopničasto brado; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozid |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Danes se nam grad kaže v podobi, kakršno so izoblikovala stoletja prezidov in dozidov.
|
|
dozídati |
1. končati zidanje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
dozidáva |
glagolnik od dozidati:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozidávanje |
glagolnik od dozidavati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doziméter |
fiz. priprava za merjenje količine žarkov, navadno rentgenskih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozimétričen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: V specializiranih laboratorijih opravljajo dozimetrične meritve, ki se uporabljajo za preverjanje skladnosti različnih modelov mobilnih telefonov z mednarodno določenimi mejnimi vrednostmi.
|
dozirajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Uporaba agonistov beta v obliki dozirajočih inhalatorjev pri nekaterih bolnikih veča tveganje za miokardni infarkt.
|
|
doziralec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pooblaščeni doziralec brucomora se v rillajfu imenuje Andrej Koštomaj, uvodni nagovornik in prenašalec mikrofonov od grla do grla pa Ði a.k.a. Bogdan Rahten.
|
|
dozíranje |
glagolnik od dozirati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozírati |
določiti, natančno odmeriti količino česa, navadno zdravila:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozíren |
teh. ki dozira:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozirnica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
DOZIRNICA ZA KAVO INSTANT
|
|
dozist |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na spodnji fotografiji je dobro razviden razlog pomanjkanja tekmovalnosti dozistov, ki so se potem raje posvečali (pre)doziranju maliganov.
|
|
doznánje |
glagolnik od doznati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doznávanje |
glagolnik od doznavati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozorênje |
glagolnik od dozoreti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozorétje |
glagolnik od dozoreti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozorevajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nastanejo dvojederne celične tvorbe, iz katerih zraste dikariontski micelij, ki se vraste v embrio dozorevajočega zrna, kjer ostane v latentnem stanju.
|
|
dozorevalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Minimalni tehnični pogoji, ki se nanašajo na zunanjost skladišča (podno skladišče, hladilnice), njegove prostore, opremo innaprave, ki so v njem, so: ... skladišče s površino nad 600 m2 in skladišče, ki ima hladilnico in dozorevalne komore ...
|
|
dozoreválnica |
redko zorilnica {sadja}:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozorévanje |
glagolnik od dozorevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozorítev |
glagolnik od dozoreti ali dozoriti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozoríti |
narediti, da postane kaj zrelo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozračevanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na tem mestu je treba predvideti jašek z vgrajeno opremo za odzračevanje in dozračevanje (preprečitev nastanka vakuuma).
|
|
dozréti |
knjiž. doseči s pogledom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozvédeti |
-vém; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Kar su kje jedli, kje su se skregali, kar i koliko i kom je kdo kaj dolžen, kdo se če ženite, ktera deklina je košata, i od koga; celo to je vedla, kar sta si tu al tam dva na skrivnem na ušesa povedala; ... pa kako je to vse dozvedla, to je sam bog vedel.
|
dozvenévati |
približevati se koncu zvenenja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | |
150.414 150.514 150.614 150.714 150.814 150.914 151.014 151.114 151.214 151.314 
