|
doplúti |
s plutjem priti kam:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopočénjati |
nar., ekspr. delati, početi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopočéti |
nar., ekspr. delati, početi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopoldánčar |
žarg., šol. kdor hodi dopoldne v šolo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopoldánec |
žarg., šol. kdor hodi dopoldne v šolo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopoldánji |
dopoldanski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopoldnéven |
redko dopoldanski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopolnilec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zdaj vemo, da imamo čebelarje, ki so med seboj ločeni glede na število panjev? Do 5o najbrž ljubitelji in dopolnilci, profiji pa od 50 do 100 panjev?
|
|
dopolnílen |
ki kaj dopolni, dopolnjuje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopolnilnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Načeloma ne podpiram tega dela v 3. točki 1. člena, vendar če se je vlada že potrudila in v tem zakonu napisala tudi načela programskosti, preglednosti, dopolnilnosti, partnerstva in vrednotenja učinkov v 13. členu, potem bi se lahko potrudila in zakonsko dikcijo iz 15. člena upoštevala v zakonu o regionalnem razvoju ali v 27. členu, ki je včeraj nesrečno "padel", kar je predlagal poslanec Horvat z olajšavami za vso državo, potem bi na tak način izpopolnjeno lahko to poglavje spadalo v ta drugi zakon.
|
|
dopolnílo |
kar kaj dopolni, dopolnjuje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopolnítev |
glagolnik od dopolniti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopolníti |
1. dati {k} čemu še kaj, zlasti kar manjka:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopolnítven |
pridevnik od dopolnitev:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopólnjenje |
glagolnik od dopolniti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopolnjeválec |
kdor kaj dopolnjuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopolnjeválen |
ki kaj dopolnjuje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopolnjevalnovprašalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
3 vprašalni odvisniki: 3.1 enostavni vprašalni stavki 3.1.1 odločevalnovprašalni (stavčna vprašanja) 3.1.2 dopolnjevalnovprašalni (besedna vprašanja) 3.2 ločni / disjunktivni vprašalni stavki
|
|
dopolnjevánje |
glagolnik od dopolnjevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopolnjeváti |
1. dajati {k} čemu še kaj, zlasti kar manjka:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopolnjujoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Raziskovana slovenska pisca sta odbrala pomensko dopolnjujoča se izraza.
|
|
dopomôči |
redko pomagati, pripomoči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopopolnilo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zbirka vsebuje tudi veliko animacij, ki jih je možno uporabiti in je priročno dopopolnilo k učbeniku.
|
|
dopoprati |
dov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Poskusimo in po potrebi dosolimo in dopopramo ter malce osladimo.
|
|
dopotováti |
potujoč priti kam:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
dopovedan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nekaj od tega smo imeli na faksu in tam nam je bilo to jasno dopovedano, da kljub vsemu znanju (in Slovenci imamo zelo dobre raziskovalce na tem področju) nismo sposobni narediti še niti računalniškega prevajanja, kaj šele da bi računalnik "razumel" kar piše.
|
|
dopovéden |
redko razumljiv, jasen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopovedljív |
ki se da dopovedati:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopovedovánje |
glagolnik od dopovedovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doprášati |
nar. končati vpraševanje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
doprávdati se |
knjiž. končati pravdanje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopražiti |
dov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V tem primeru meso na pol spražimo in ga v zadnjem trenutku samo dopražimo, kar mu da še bolj hrustljavo skorjo.
|
|
doprêsti |
končati predenje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
doprinòs |
publ. donesek, prispevek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopŕsje |
doprsni kip ali doprsna podoba:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopúst |
dovoljena začasna prekinitev dela, službe:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopústen |
ki se {še} dopušča:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopustítev |
glagolnik od dopustiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopustíti |
1. ne preprečiti, ne ubraniti, da se kaj zgodi, godi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopustljív |
redko ki se {še} dopušča; dopusten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopústnica |
1. redko dovolilnica, dovoljenje za dopust:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopustovalec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Del te množice dopustovalcev je vdrl v gorski svet z vsemi svojimi pogledi na dopust.
|
|
dopustujoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Maja 1863 si je Slovenijo med potovanjem med Trstom in Gradcem ogledal dopustujoči angleški vojaški častnik, ki je takrat sicer služboval v Indiji.
|
|
dopuščajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Junijski rezultati so bili za Slovenijo tako presenetljivo visoki, da smo -dopuščajoč specifičen vpliv poletnih mesecev - vprašanja ponovili se v septembrski anketi, vendar so se visoke ocene obdržale.
|
|
dopúščanje |
glagolnik od dopuščati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopúščati |
1. ne preprečevati, ne braniti, da se kaj zgodi, godi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopuščen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dopuščen je moratorij (mirovanje) pri plačevanju premij, v zvezi s tem ni dodatnih stroškov, pa tudi doba varčevanja se zato ne podaljša.
|
|
dopuščujoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Od malikovanja črnobelega partizanstva je projekt pri višjih črkah postal bolj dopuščujoč, tako nam zdaj brez pelina predstavlja portrete slovenskih izdajalcev.
|
|
dop. |
kratica, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dòr |
prisl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: gl. dober: Ma men so vsi njihovi komadi dori - no razn ene par mi jih ni dorih.
|
dorámen |
ki sega do ramen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dorásel |
1. ki je dorastel, doraščen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
doráslost |
stanje doraslega človeka, živali:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dorásti |
1. doseči končno stopnjo rasti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doraščajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
In če sedaj pustiva etiko in moralo ob robu- lepo bi bilo, če bi zdravnica glede na dane razmere poslušala, kaj sploh od nje želim namreč- otroka prehranjujem raznoliko kolikor se da, malo pomislekov sem imela edino zaradi tega, ker ni prevelik ljubitelj stročnic, ki so v vegetarijanski prehrani nujno potrebne, predvsem za doraščajočega otroka .... ker mu iz tega razloga dodajam algo spirulino, me je zanimalo samo, kakšno kri ima in če moram biti na kaj pozorna.
|
|
doráščanje |
glagolnik od doraščati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doráščati |
približevati se končni stopnji rasti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dorečen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Arhiviranje oz. dokumentalistika dobivata z novim medijem nove možnosti, vendar ta medij še ni povsem dorečen.
|
|
dorečênost |
-i; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Vendar danes novi elektronski mediji omogočajo tudi druge oblike dela, ki povečujejo učinkovitost, hitrost in dorečenost.
|
dorêči |
izreči, povedati do konca:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doredčevanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zaradi različne strukture in velikosti posestev je potrebno takoj po končanem obiranju jabolk že narediti načrt rezi, ki je zelo odvisen od izvajanja rezi preteklih let in tudi količine jabolk na drevo (oveska) in zgodnjega kemičnega redčenja cvetov in plodičev ter kasnejšega ročnega doredčevanja, če je ovesek še vedno prevelik.
|
|
doredčevati |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Primeren čas za rabo pripravkov vseh treh skupin je v večini nasadov potekel že prejšnji teden, zato bomo manj uspešno kemično poredčene nasade jablan morali naknadno ročno doredčevati v naslednjih tednih.
|
|
doredíti |
zrediti do konca:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doregistracija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Iz okrožnice je mogoč zaključek, da doregistracija zavezanca (razširitev na vgradnjo stavbnega pohištva) ne zadostuje za uporabo nižje stopnje.
|
|
dorepen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Med obema vrtincema leži pas dlake z dorepno in doglavno smerjo.
|
|
dorísati |
-ríšem; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Najprej narišimo nekaj grafov interaktivno: odvisnost časa od zaporedne številke meritve za prvo meritev, dorišimo na isti graf podobno odvisnost za drugo meritev ...
|
dorisávanje |
končno oblikovanje, izpopolnjevanje risbe:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dorisovanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Bolj malo je risanja (več dorisovanja in popravljanja)... ...v bistvu gre bolj za fotomontažo...začel sem pa za navadnim človeškim obrazom....
|
|
dormanca |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ko ti pogoji, posamično ali v spregi, niso več zagotovljeni, mikrobi ali propadejo ali jih izkoristijo drugi ali pa obmirujejo (dormanca).
|
|
dormanten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Spore lahko ostanejo v mirujočem (dormantnem) stanju leta in tako omogočajo tem mikrobom preživetje neugodnih pogojev.
|
|
dormantnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sušenje s toplim zrakom je lahko tudi vzrok dormantnosti semena.
|
|
dormitórij |
spalnica v samostanih ali cerkvenih vzgojnih zavodih; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dornaza |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
mednarodno nelastniško ime zdravila: dornaza alfa
|
|
dorojíti |
končati rojenje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dorómati |
ekspr. dopotovati, prispeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dorsalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
KLJUČNE BESEDE: Dorsalna in ventralna pot, diferenciran vpliv iluzije na zaznavanje in akcijo.
|
|
dorzálen |
knjiž. nanašajoč se na hrbet; hrbten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dórziventrálen |
anat., biol. ki poteka v smeri od hrbta proti trebuhu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dorzolamid |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Poglobljeno je predstavil novo zdravilo dorzolamid, s katerim uspešno zdravimo glavkom.
|
|
dorzolateralen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V treh primerih je šlo za prehodno omrtvičenost dorzolateralnega dela stopala zaradi poškodbe vej povrhnjega peronealnega živca, v enem primeru pa za sinovijsko fistulo, ki se je po dveh mesecih spontano zaprla.
|
|
dosaditev |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Razvojna usmeritev za drevored pa je dosaditev manjkajočega drevoreda, ki izvira iz avstroogrskih časov in je bil krajevna posebnost in redkost, poleg tega pa pomemben element mestnega zelenja Zreč.
|
|
dosajanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri dosajanju je potrebno temeljito prezračiti zemljo in dodati veliko organskih gnojil.
|
|
dosajevati |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
EU je namreč leta 1998 odpravila vse oblike pomoči za pridelovalce, ki bodo dosajevali oljčne nasade.
|
|
dosánjati |
knjiž. nehati sanjati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doséči |
1. z iztegnjeno roko ali s kakim predmetom priti do česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dosedánji |
ki je bil, obstajal dozdaj:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dosèg |
1. oddaljenost, v kateri se da z iztegnjeno roko ali s kakim predmetom priti do česa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doséga |
glagolnik od doseči:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dosegajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dosegajoč velik komercialni uspeh je družba SISA leta 1922 nabavila še tri letala istega tipa in postavila nad spustom velik lesen hangar.
|
|
dosegan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Da prehitim kritike - dejstvo je, da vsi ne potrebujejo vrhunske zaščite, glede na stil vožnje in dosegane hitrosti in verjetno je jet čelada za koga povsem ustrezna... ampak Arai jetke se pa še vedno ne splača kupit.
|
|
doséganje |
glagolnik od dosegati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dosegljáj |
1. dosežek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dosegljív |
ki se da doseči:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dosegljívost |
dejstvo, da je kaj dosegljivo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doséžen |
redko dosegljiv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dosigniranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Čas se lahko izgublja tudi na dosigniranju in čakanju na podpis odgovornih.
|
|
dosipavanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ker pa projektna rešitev predvideva zasipavanje globokih zajed, ki so skoraj že prebile teren, ki ločuje korito Savinje od obstoječega ribnika Vrbje, je predvideno dosipavanje in formiranje nove brežine s hidravlično ugodnejšo krivino, tako da se ostanki starega zavarovanja ne porušijo, pač pa se z zasipom globokih erodiranih delov s kamnolomsko jalovino nato na celotnem potezu izvede zavarovanje brežine po projektu.
|
|
dosíta |
knjiž. do sitega:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dosjé |
adm. mapa, sveženj uradnih spisov, ki se nanašajo na določeno zadevo ali osebo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dosléden |
ki dela, ravna vedno po določenih načelih:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | |
150.214 150.314 150.414 150.514 150.614 150.714 150.814 150.914 151.014 151.114 
