|
dolgonóg |
ki ima dolge noge:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgonogost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri besedi, kjer se dva o-ja ne stikata (na primer dolgonog in naprej dolgonogost), skušnjave z vezajem verjetno ne bi bilo.
|
|
dolgonós |
ki ima dolg nos:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgonósec |
ekspr. kdor ima dolg nos:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgonóžec |
ekspr. žival z dolgimi nogami; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgoobstojen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Mleko zavremo (ne alpskega ali kakega dolgoobstojnega, pač pa pravo kravje ali kozje mleko), ga ohladimo na 40 stopinj, doodamo malo soli in sirilo za zgostitev.
|
|
dolgooljen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Univerzalno sintetično razredčilo za dolgooljne alkidne temelje in barve
|
|
dolgoostrogast |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Gre za postavno, tudi nad meter visoko sinjezeleno gorsko-sredozemsko rastlino z bogatimi socvetji rožnatih, dolgoostrogastih cvetov.
|
|
dolgopecljàt |
ki ima dolg pecelj:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgopétec |
ekspr. kdor ima dolge noge:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgoplavut |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Danes je vzrejenih veliko različic, in sicer rase dolgoplavutih pajčolanastih zlatih rib različnih barv in neverjetnih oblik, ki imajo podaljšane in / ali dvojne plavuti.
|
|
dolgoprogáš |
žarg., šport. športnik, ki tekmuje v teku na dolge proge:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgopŕst |
1. ki ima dolge prste:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgopŕsten |
1. ki ima dolge prste:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgopŕstnež |
evfem. tat, kradljivec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgopŕstnica |
evfem. tatica, kradljivka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgorásel |
ki je dolge, visoke rasti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgorép |
ki ima dolg rep:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgorépec |
zool. 1. nav. mn. višje razviti raki s petimi pari nog hodilk in dobro razvitim zadkom, Macrura:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgorés |
knjiž. ki ima dolge rese, resice:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgorílčen |
ki ima dolg rilec:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgorílec |
ekspr. žival z dolgim rilcem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgoróčen |
nanašajoč se na dolg rok:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgoročno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tak korak je mogoč samo v večletni seriji korakov proti dolgoročno zastavljenemu strateškemu cilju.
|
|
dolgoróg |
ki ima dolge roge:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgorún |
knjiž. ki ima dolgo runo, dlako:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgosežen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Takšen dolgosežen vpliv bi kršil splošno teorijo relativnosti, ki prepoveduje potovanje signalov z nadsvetlobno hitrostjo.
|
|
dolgosežnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ob takšnem stanju stvari in opozorilih na možnosti nadaljnjega stopnjevanja omenjene gonje ter dolgosežnosti uvedbe pouka zgodovine o fojbah v italijanske javne šole ter že omenjenim postavljanjem spomenikov, je Svet ZZB NOB Slovenije februarja letos posvetil tem vprašanjem posebno pozornost.
|
|
dolgostásen |
knjiž., redko vitek, visokorasel:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgostêbeln |
ki ima dolgo steblo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgósten |
star. dolžinski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgostročen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V prejšnjem stoletju so gojili dolgostročni običajni, dolgostročni francoski pri obeh sortah so bili stroki dolgi do 15 cm s 4 semeni, ki so bila širša kot daljša.
|
|
dolgotipalčnica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Moderna znanost kobilice deli na dolgotipalčnice (tipalke so daljše od telesa), in kratkotipalčnice, (glede na to, ali so tipalke daljše ali krajše od telesa).
|
|
dolgotrajajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Seveda se bo treba pri kroničnih, dolgotrajajočih boleznih posvetovati s poklicnim homeopatom, ki ima veliko znanja in izkušenj s takim zdravljenjem.
|
|
dolgotrájen |
ki traja dolgo časa:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgotveziti |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Da ne dolgotvezim preveč, si preberi odgovore na nekatera najbolj pogosta vprašanja ter nekaj nasvetov.
|
|
dolgoúh |
ki ima dolga ušesa, dolge uhlje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgoúhec |
ekspr. žival z dolgimi uhlji, navadno zajec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgovalóven |
fiz. ki ima dolgo valovno dolžino:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgovan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Odobri se lahko tudi povrnitev plačanega carinskega dolga, in sicer do zneska, za katerega se dokaže, da v času plačila ni bil zakonsko dolgovan; plačilo obresti pa se lahko odobri le v primeru velike malomarnosti carinskega organa.
|
|
dolgováti |
navadno z dajalnikom 1. biti dolžen, imeti dolg:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgoverižen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nenasičene maščobne kisline omega-3 so dolgoverižne maščobne kisline z več dvojnimi vezmi.
|
|
dolgoverzen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prevladujejo gostobesedne, dolgoverzne pesmi, ki niso razporejane v stalne pesemske oblike.
|
|
dolgovézen |
slabš. ki zelo obširno, s številnimi podrobnostmi kaj pripoveduje, obravnava:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgovéziti |
slabš. zelo obširno, s številnimi podrobnostmi kaj pripovedovati, obravnavati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgovezje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pankrac je vse tisto dolgovezje o slovaški zgodovini in književnosti in o očetovem življenju pripovedoval, kakor da recitira naučeno snov, in šele ob materini zgodbi se je »približal življenju«, tako da je postala pripoved prizadeta, občutena, človečna.
|
|
dolgovéznež |
slabš. kdor zelo obširno, s številnimi podrobnostmi kaj pripoveduje, obravnava:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgovrát |
ki ima dolg vrat:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgovráten |
redko dolgovrat:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgozób |
ki ima dolge zobe:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgožív |
1. knjiž. ki dolgo živi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgožívost |
knjiž. lastnost, značilnost dolgoživega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgo... |
nanašajoč se na dolg; prvi del zloženk, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dôli |
1. izraža stanje ali položaj na nižjem kraju,; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolíca |
redko majhna dolina; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolìč |
redko majhna dolina, zlasti v gorah:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
wiki
|
|
dolihol |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Molekularni mehanizem in fiziološki pomen takega uravnavanja izražanja genov biosinteze holesterola ni znan, verjetno pa je pomemben zaradi biosinteze izoprenoidnih derivatov (farnezil-difosfat, dolihol,...), ki jih tumorske celice potrebujejo za proliferacijo in preživetje.
|
|
dolína |
1. nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolínast |
ki ima veliko dolin:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolínec |
kdor živi v dolini, v ravnini ali je doma iz doline:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolit |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zanimivo je, da je potovalni računalnik za eno polnjenje posode za gorivo kazal vrednost okoli osem litrov, za drugo pa okoli sedem, dolita količina goriva pa je bila, gledano na 100 kilometrov, zmeraj enaka.
|
|
dolíti |
dodati tekočino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolivajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zmerno dolivajoč smo v Čubru pustili okoli 5500 SIT na osebo.
|
|
dolivalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če gre za dolge pijače, se izvlečemo tudi s tem, da "dolivalno komponento" predhodno temeljito ohladimo v ladijskem hladilniku.
|
|
dolívanje |
glagolnik od dolivati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolívati |
dodajati tekočino:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doljni |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ko je prišel domov je naredil mlekarno v doljnih prostorih kašče.
|
|
dolma |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Specialitete: uštipci, goveji pršut, travniški sir, trahana, begova čorba, zeljanica, sarme, hercegovski japrak, vrsta dolm, z mesom ali drugim polnjene zelenjave, bosanski lonac, čevapi, čevapčiči in sudžuke, na žaru popečene in z omakami zalite specialitete hiše, tufahije, žito.
|
|
dólman |
nekdaj huzarska suknja, okrašena z vrvicami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dólmen |
arheol. prazgodovinsko nagrobno znamenje iz velikih kamnov; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dólnje... |
nanašajoč se na dolnji:; prvi del zloženk, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dólnji |
ki leži, je nižje; spodnji:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
določan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Cene so določane glede na velikost teritorija, ki se za licenco ponuja, in pa seveda glede na to, koliko je film nahajpan.
|
|
dolóčanje |
glagolnik od določati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolóčati |
1. ukazovati, predpisovati, kako naj bo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolóčba |
kar akt uradno določa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolóčen |
podan tako, da se ne da dvomiti o tem, kaj izraža:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
določeválec |
kar kaj določa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
določeválen |
s katerim se določa:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
določevánje |
glagolnik od določevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
določílen |
s katerim se določa:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
določílo |
kar akt uradno določa:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
določítelj |
kdor kaj določi; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
določiteljica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Temeljni ekonomski in pravni problem, s katerim se sooča država v vlogi določiteljice pravic je učinkovita določitev pravic posameznim subjektom.
|
|
določítev |
glagolnik od določiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
določíti |
1. ukazati, zahtevati, kako naj bo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
določítven |
pridevnik od določitev:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
določljív |
ki se da določiti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolóčnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Razširjanje stroke s primerjalnimi vidiki je seveda dobrodošlo, ne more pa v smislu nekakšnega visokoletečega "evropejstva" in "svetovljanstva" ukiniti osnovnih določnic in razmerij stvarnega konteksta z vso njegovo usodno neizbežnostjo (vsak "beg" je v bistvu le varianta primarne z/a/vezanosti), ki sta se je, kot kažeta njuna opusa, tako Ocvirk kakor Pirjevec jasno zavedala.
|
določno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če sprejmemo Devotovo izvajanje, ki se izkaže kot njegovo pristajanje na podonavski izvor Indoevropejcev, je vzpostavljena ozemeljska povezava med baltskimi in jadranskimi Veneti, ki so jo kasneje prekinili Obri in Avari, čeprav zgodovinarji trde, da so se ti takrat vrinili med zahodne in južne Slovane, določneje med Slovake in Slovence, ki so takšni imeni dobili pozneje.
|
|
določujoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Naslov zbirke je tako določujoč, da ga posebej izpostavljam.
|
|
dolomít |
apnencu podobna, zelo krušljiva kamnina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
dolomitizácija |
petr. nadomeščanje prvotnih kamnin z dolomitom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolorimetrija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kljub temu, da številni zdravniki za diagnozo fibromialgije le neradi uporabijo samo občutljive točke, ni dvoma, da ta bolečinski sindrom obstaja in je bil objektivno opredeljen s pomočjo dolorimetrije ter z uporabo manometrov, ki natančno merijo silo, ki deluje na kako površino.
|
|
dolosparit |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zaradi večinoma idiomorfnih zrn dolomita kamnino imenujemo dolosparit tipa grainstone.
|
|
dolózen |
jur. pri katerem se storilec zaveda dejanja, ki ga izvršuje, in hoče njegove prepovedane posledice; naklepen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dólus |
jur. duševni proces, pri katerem se storilec zaveda dejanja, ki ga izvršuje, in hoče njegove prepovedane posledice; naklep; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolvoden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na sliki je pogled na Belčne klavže (zgrajene 1769, po drugem viru 1779) z dolvodne strani.
|
|
dólž |
star., v prislovni rabi, v zvezi z v, na v dolžino, podolgem:; ž neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolžan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vsa notranja nasprotja pa je dolžan reševati vodja službe ob podpori glavnega urednika TV programov.
|
|
149.914 150.014 150.114 150.214 150.314 150.414 150.514 150.614 150.714 150.814 
