|
doigráti |
1. končati igranje, igro:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doigrávanje |
glagolnik od doigravati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doigrávati |
približevati se koncu igranja, igre:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doinstalacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Doinstalacija bo znatno izboljšala vlogo HE Moste v elektroenergetskem sistemu Slovenije ter s tem prispevala k učinkovitejši rabi obnovljivih energetskih virov.
|
|
doinstaliranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V zadnjih letih se v Sloveniji izvaja obsežen program obnove in doinstaliranja obstoječih hidroenergetskih objektov.
|
|
doinstalirati |
dov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Torej opis samega postopka instalacije (kaj moraš izbrati pri instalaciji) in nato še nek "install.sh", ki skonfigurira in doinstalira orodja za to specifično instalacijo - pri tem seveda lahko zahteva od uporabnikov, da mu kakšne informacije tudi vpiše.
|
|
doinstitucionalizacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Z njihovo doinstitucionalizacijo pa te vrste vrednotenja dela izgube svojo vitalno moč, ki je bila ravno v ustvarjalnosti, samodeterminaciji, samostojnosti, svobodi.
|
|
doinštaliran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V okviru doinštaliranega sistema kompenzacijski bazen z elektrarno Moste III ne bo zgolj novi energetski objekt, temveč tudi ekološki objekt v okviru sanacije sedanjega vodnega režima in seveda nedeljiv del novega doinštaliranega sistema HE Moste.
|
|
doinštaliranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Osnovni program graditve objektov: obnova in doinštaliranje HE na Dravi, na Spodnji Soči in Zgornji Savi, izgradnja verige na spodnji Savi, gradnja malih hidroelektrarn, večnamenski akumulacijski in pretočni objekti.
|
|
doinvestirati |
dov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tud sam sm predlagov naj bodo v izogib zapletov katerih smo bili priča pri zadnji tekmi...ampak organizator pač nebi doinvestiral ter najel totalizacijo.
|
|
doíti |
1. raba peša s hitrejšim premikanjem priti do koga, ki gre spredaj; dohiteti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doizobražen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
To bi omogočilo pedagoško doizobraženim komparativistom zavzeti učiteljske pozicije.
|
|
doizobraževalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Izpitov je namreč precej, obsežni so, dokvalifikacija ni zastonj, zato ne pričakujem pretiranega povpraševanja po tem doizobraževalnem servisu.
|
|
dojádrati |
z jadranjem priti kam:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dojáhati |
redko prijahati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doječ |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po priporočilih naj bi doječa mati s prehrano v povprečju zaužila dodatnih 635 kcal/dan v času prvih štirih mesecev dojenja, nato pa 525 kcal/dan za polno dojenje ter 285 kcal/dan za delno dojenje (tabela 1, opombab).
|
|
dojédati |
približevati se koncu jedenja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dójem |
knjiž., navadno s prilastkom vtis, občutek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dojemálec |
knjiž. kdor dojema umetnino:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dojeman |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Mouse on Mars sta najbrž zato zasluženo dojemana kot ena izmed najinovativnejših in in naprednomislečih pop-elektronskih skupin današnjega časa.
|
|
dojémanje |
glagolnik od dojemati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dojémati |
1. vključevati, sprejemati v zavest:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dojemljív |
1. ki hitro dojema:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dojemljívost |
lastnost, značilnost dojemljivega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dojênče |
knjiž., redko dojenček:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dojênec |
knjiž. dojenček:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dojênje |
glagolnik od dojiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dojéti |
vključiti, sprejeti v zavest:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dojétje |
knjiž. glagolnik od dojeti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dojetren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Venozna kri iz želodca, črevesa in vranice zbira dojetrna vena ali Vena portae.
|
|
dojílja |
ženska, ki doji tujega otroka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dojílnica |
1. prostor v otroških ustanovah ali bolnicah, kamor prihajajo matere dojit:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dojíti |
1. hraniti s svojim mlekom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dójnica |
nar. vzhodno žival, ki daje mleko, zlasti krava; molznica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dojnína |
v stari Jugoslaviji denarni prispevek ustanove za bolniško zavarovanje doječim materam; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dôl |
izraža gibanje ali smer proti nižjemu kraju,; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dólar |
denarna enota Združenih držav Amerike, Kanade in nekaterih drugih držav:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
wiki
|
|
dólb |
redko izdolbina; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dólbec |
kdor dolbe; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolbeč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Znižujoči se slapovi se delijo na umikajoče se in dolbeče slapove.
|
|
dolbeníca |
redko dolbenka; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dólbenje |
glagolnik od dolbsti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolbílen |
s katerim se dolbe:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dólbsti |
1. izrezavati snov z ozkim rezilom, navadno s tolčenjem nanj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dólce |
muz., označba za izraz izvajanja nežno, sladko; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dólec |
redko majhna dolina, dolinica:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolénjec |
1. prebivalec spodnjega, dolnjega konca vasi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolénji |
zastar. ki leži, je nižje; spodnji:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
dolénjščina |
dolenjsko narečje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolepljanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Povezava (lepljenje) dobetoniranega tlaka s podlago; ploskovni nanos EP-premaza za dolepljanje
|
|
dolepljenje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ojačitev nosilnih armiranobetonskih elementov z dolepljenjem jeklenih lamel okvirnega prereza 6 x 50 mm iz jekla Č0.361 z epoksidnim lepilom, vključno z vsemi transporti in pomožnimi deli ...
|
|
doléten |
redko polnoleten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doletéti |
1. nav. 3. os. izraža nepričakovan nastop kakega stanja, dejanja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doletévati |
nav. 3. os. izraža večkraten nepričakovan nastop kakega stanja, dejanja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doletíšče |
kraj, prostor, kjer letalo pristane:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolétnost |
redko polnoletnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dólg |
1. kar mora kdo vrniti, poravnati, zlasti v denarju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dólg |
1. ki ima med skrajnima koncema razmeroma veliko razsežnost,; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgájsica |
pesn., v zvezi srajčica dolgajsica dolga srajčka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgàn |
redko dolgin; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dólgčas |
duševno stanje neugodja, nezadovoljstva, osamljenosti zaradi pomanjkanja primernega dela, družbe, zabave:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dólgež |
redko dolgin; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgín |
ekspr. zelo velik in suh človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgínast |
ekspr. zelo velik in suh:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgobrád |
ki ima dolgo brado:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgobrádec |
ekspr. kdor ima dolgo brado:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgoceplat |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Cvetovi so dolgoceplati; imajo ostrogo in so temnovijoličasti, redkokdaj beli ali rdečkasti.
|
|
dolgocéven |
ki ima dolgo cev:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgocvéten |
bot., v zvezi dolgocvetni jeglič jeglič z dolgo venčno cevjo, rastoč na planinskih tratah, Primula halleri; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgočásen |
ki povzroča, ustvarja dolgočasje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgočásenje |
glagolnik od dolgočasiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgočásiti |
povzročati komu dolgčas:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgočásje |
duševno stanje neugodja, nezadovoljstva, osamljenosti zaradi pomanjkanja primernega dela, družbe, zabave:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgočásnež |
ekspr. dolgočasen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgočásnica |
ekspr. dolgočasna ženska:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgočasno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Mislim, da je ogromno dobrih, ki bi lahko vodili, vsaj ne bi bilo tako dolgočasno.
|
|
dolgočasovno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri družini naprav BEA poteka meritev izpušnih plinov vozil z bencinskimi motorji preko dolgočasovno stabilnega plinskega detektorja.
|
|
dolgodnévnica |
bot. rastlina, ki potrebuje za rast ali cvetenje nad dvanajst ur dnevne svetlobe; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgodôben |
knjiž. dolg, dolgotrajen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgofazen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dolgofazni raztros (long period interspersion; langphasige Einsteuung) je posebna oblika genoma, pri kateri se izmenjujejo dolgi odseki zmerno repetitivnih in nerepetitivnih sekvenc DNK.
|
|
dolgoglàv |
antr. ki ima dolgo in ozko glavo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgoglávec |
antr. človek z dolgo in ozko glavo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgoglávost |
antr. značilnost človeka z dolgo in ozko glavo; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgogoreč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dandanes se čedalje več v uporabi nagrobne dolgogoreče sveče z sistemom menjave vložkov.
|
|
dolgogrív |
ki ima dolgo grivo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgogrívec |
slabš. kdor ima dolge lase:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgohlačno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tam so ležale, vržene čez posteljo v sobici, v kateri je ta veleslavni, a čudno dvomljivi junak prečukal svoje zadnje dneve (Francozi so jo namreč skrbno razmontirali, jo prepeljali z daljne Svete Helene v Pariz, jo tam ponovno verno sestavili in postavili na ogled), bile so popolnoma nemoden, dolgohlačno vrečast platnen model z vrvicami za zavezovanje okrog pasu in na gležnjih.
|
|
dolgohoden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dolgohodni driverji imajo dva ali tri magnete zato, da omogočijo navitju pri dolgih ekskurzijah membrane da je čim dlje v magnetnem polju.
|
|
dolgoigrajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Formalno se je Ira omejil na izvajalce, ki so v tem desetletju objavili najmanj en dolgoigrajoč diskografski izdelek, in da je vsaj v licenci izdan v Ameriki in/ali Angliji.
|
|
dolgojezíčen |
ekspr. ki veliko govori, opravlja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgojezíčnež |
ekspr. kdor veliko govori, opravlja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgolamelen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Neostik dvokomponentna poliuretanska lepila se uporabljajo za: lepljenje vseh vrst izolacijskih materialov, lepljenje tankolamelnega in dolgolamelnega parketa, lepljenje različnih oblog na športnih igriščih, lepljenja v ladjedelništvu (tudi samougasljiva).
|
|
dolgolás |
ki ima dolge lase:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgolásec |
ekspr. kdor ima dolge lase:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgoléten |
ki traja mnogo let:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgolíčen |
star. ki ima dolg, podolgovat obraz:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgolísten |
ki ima dolge liste:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgometrážen |
film., v zvezi dolgometražni film film, ki je dolg več kot 1.800 m in traja približno uro in pol:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgominuten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri ostrenju topih ušes z drugo dolgominutno zgoščenko najstnic Kittie se v hrupu živalsko distorziranih kitar izgubi vsak priokus po osladnosti, ki se je pojavljal na otroškem prvencu.
|
|
dolgonočen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Moj moto je bil "dokler mi gre v šoli dobro in kolikor toliko pridno študiram si lahko privoščim karkoli"..... tudi po tri ali celo večkrat na tedenske dolgonočne zabave v raznoraznih zbirališčih enakomislečih, alkohol, cigareti, kajenje trave, itd, itd......
|
149.814 149.914 150.014 150.114 150.214 150.314 150.414 150.514 150.614 150.714 
