|
dobíten |
1. nanašajoč se na dobitek:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobítev |
zastar. dosežek, uspeh:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobíti |
1. postati imetnik česa neposredno danega ali poslanega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobítnica |
ženska oblika od dobitnik; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobívanje |
1. glagolnik od dobivati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobívati |
1. postajati imetnik česa večkrat neposredno danega ali poslanega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobljen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V Slovenski košarki tako ali tako ni nč dnarja vloženga in če ni nč vloženga, ne bo nč dobljenga.
|
|
dobljív |
redko dostopen, dosegljiv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tjaša Miklič Raba slovenskih glagolskih oblik v luči časovnosti, dobnosti, vidskosti in naklonskosti
|
|
dobnosten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Med dvema stavkoma prepoznavajo dobnostna razmerja; istodobnost izrazijo z veznikom in ali medtem ko, neistodobnost pa z zadobnim prislovom potem ali z veznikom ko.
|
|
dobojeváti |
knjiž. končati boj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doboríti se |
knjiž. 1. z bojem priti do česa, doseči kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dóboš |
gastr., v zvezi doboš torta torta iz tankih plasti biskvitnega testa s karamelno glazuro:; neskl. pril., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobránati |
končati brananje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
dobráti |
končati branje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobráva |
knjiž. valovit ravninski svet, deloma porasel z drevjem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrcì |
nar. dolenjsko ošpice:; m mn., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
dobríčina |
ekspr. dobrodušen, dobrosrčen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobríčina |
ekspr. dobrodušen, dobrosrčen človek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobríčnež |
ekspr., redko dobrodušen, dobrosrčen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrín |
agr. krompir domače sorte s svetlo rumenim mesom, odporen zlasti proti raku; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrína |
1. nav. mn. kar je namenjeno za zadovoljitev človekovih potreb:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrobít |
knjiž., redko, s prilastkom blaginja, blagor:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrobít |
knjiž., s prilastkom blaginja, blagor:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrobitnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
In ne nazadnje so simbolne geste, ki kažejo na to politizacijo, kajti povsod, kamor je vodstvo Planinske zveze šlo v zadnjem času, vsem ministrom Vlade R Slovenije, ki so v državnem zboru prisegli, da bodo delali za dobrobitnost vseh, je prineslo Zlati častni znak PZS, kot naš največji simbol, kot simbol za katerega moramo v naših društvih delovat več desetletij.
|
|
dobročúden |
redko ki je dobre, blage čudi, narave:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrodéjen |
1. ki dobro, ugodno deluje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrodélen |
ki dela dobra dela, dejanja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrodélnost |
opravljanje, izkazovanje dobrih del, dejanj:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrodelujoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Drugače pa, moja malenkost je kvečjemu fiktivni Bolgar s slovenskim potnim listom, in kar precej let je že minilo odkar sem si kupil enosmerno vozovnico in se preselil iz Dežele v ene duši in srcu bolj dobrodelujoče kraje, tako da, če sem v svoji majhnosti in nepomembnosti resnično lahko razlog, da si si zaželel migracije, lahko mirno vržeš sidro nazaj v vodo.
|
|
dobrodôšel |
1. čigar prihoda je kdo vesel:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrodošlost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pa še to, če člouk pride na server pa vas pozdravlja, vsaj hi rečte nazaj, se spodobi in pričara zelo lep občutek dobrodošlosti.
|
|
dobrodúšen |
ki je mirne, nerazburljive, prijazne narave:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrodúšje |
redko dobrodušnost:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrodúšnež |
ekspr. dobrodušen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrodúšnost |
lastnost dobrodušnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrohitnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za tiste dobromisleče bi to dejanje pomenilo resni dvom o njegovi taktnosti in dobrohitnosti medtem, ko bi pa za njegove strastne kritike pomenilo nezaslišan zločin in posiljevanje.
|
|
dobrohôten |
ki hoče, želi dobro:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrohôtnež |
ekspr., redko dobrohoten človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrohôtnost |
lastnost dobrohotnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobroimétje |
fin. imetje na tekočem računu ali na žiro računu:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrojédec |
ekspr. kdor rad dobro in veliko jé:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobromíseln |
knjiž. ki dobro, pošteno misli:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobromislec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... nekje sem opazil, da je nek tak dobromislec trdil, da pred "in" in "ter" ni vejic(e). Ta trditev seveda ne velja vedno.
|
|
dôbromislèč |
-éča -e; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Na vse dobromisleče klanovodje naslavljam naslednjo prošnjo za pomoč: ...
|
dobromisleče |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
In dejal je dobromisleče: "Truden si. Pa tudi pot izdela. Par korakov boš že še stopil. Vsaj oddahneš se lahko pri meni. Ni več daleč. Koj za gozdom sva doma."
|
|
dobronaméren |
ki ima dobre, poštene namene:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobronamérnost |
lastnost dobronamernega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobropís |
fin. knjiženje v dobro:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrorasten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Med slaborastnimi in dobrorastnimi tekači je bilo v gornjem primeru kar 35 kg razlike.
|
|
dobrosituiran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ali razno razni konventi zbirajo in predajajo v rejo esposite oz. organizirajo porode anonimnim dobrosituiranim ženskam oplojenim od napačnega moškega v zameno samo za dobro ležišče v nebesih?
|
|
dobrososedstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sanader ob tem sicer meni, da sta Slovenija in Hrvaška sosednji in prijateljski državi in da je vsa odprta vprašanja treba rešiti v duhu sodelovanja in dobrososedstva.
|
|
dobrosŕčen |
ki je dobrega srca:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrosŕčnež |
ekspr., redko dobrosrčen človek; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrosŕčnost |
lastnost dobrosrčnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobróta |
1. lastnost dobrega, dobrosrčnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobróten |
knjiž. 1. dobrotljiv, dobrohoten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrotesen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za dokončanje imamo na voljo več možnosti: ... dušimo v dobrotesni posodi na malo vina.
|
|
dobrotljív |
ki {rad} izkazuje, deli dobrote:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrotljívost |
lastnost dobrotljivega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrotnež |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nek bogat dobrotnež se je odločil zgraditi jim skupno bolnišnico.
|
|
dobrótnica |
1. ženska, ki izkazuje, deli komu dobrote:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrótništvo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Takoj sta mi bila nekam sumljiva, od kdaj pa možakarje s poslovnimi kovčki zanimajo tovrstne zadeve, vprašal sem ju kar naravnost, zakaj pa se vajina firma sploh ukvarja z AIDS-som, odkod ta entuzijazem, altruizem in dobrotništvo?
|
dobrótnost |
knjiž. dobrotljivost, dobrohotnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrotováti |
star. izkazovati, deliti dobrote:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
dobrotvóren |
knjiž., redko dobrodejen, blagodejen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrovíta |
bot. grm z belimi ali rdečkastimi cveti v ploščatih kobulih, Viburnum lantana:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrovóljec |
star. kdor stopi prostovoljno v vojsko; prostovoljec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrovóljen |
1. raba peša ki je {navadno} dobre volje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrovóljnež |
ekspr. kdor je {navadno} dobre volje; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrovóljnost |
lastnost dobrovoljnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrožívec |
kdor {rad} dobro, uživaško, brezskrbno živi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobro... |
nanašajoč se na dober:; prvi del zloženk, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dóbršen |
knjiž. precej velik, precejšen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobutamin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Takojšnji ukrepi pri šoku so infuzija tekočin in infuzija kateholaminov (dobutamin, noradrenalin) v veno glede na vrednosti sistemskega arterijskega in polnitvenega tlaka ter srčnega indeksa ter vzročno zdravljenje.
|
|
dóc |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Moram pa tole rečt: medtem ko sem dogodke nabiral skup, sem najprej ostal brez docov (kar je blo pomembnega pa ni blo na netu), ki mi jih je nekaj poslal urednik dnevnika online, nakar sem opustil delofax (neušeč pdfji) , do konca mi je ostal le 24ur, ko sem ugotovil da tisto, kar povedo kar šteje pri dnevniku ob 7:15 ne napišejo na net, vsaj ne v arhiv, sem opustil tudi tega.
|
docéla |
knjiž. popolnoma, čisto:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
docentinja |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prvi ženski nastopita službo v študijskem letu 1933-1934 (podatka nisem preverila za leta 1930-1933), in sicer privatna docentinja dr. Alma Sodnik na Oddelku za filozofijo na takratni Filozofski fakulteti (v nadaljevanju: FF) ter lektorica Fanny Copeland, ki je FF ostala zvesta še naslednja desetletja.
|
|
docíranje |
glagolnik od docirati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
docírati |
1. slabš. govoriti ali razlagati, kakor da bi poučeval:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
docúrniti |
ekspr. priliti majhno količino tekočine:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
docvèsti |
navadno sedanji čas cvesti do konca:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
docvétati |
približevati se koncu cvetenja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
docvetéti |
cveteti do konca:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
docvítati |
približevati se koncu cvetenja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dočárati |
publ. pričarati, prikazati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dočér |
prisl., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: nar. (dokler): ... "V tej državi vsi državljani smo enakopravni, / in kdo mi lahko brani mi tu v miru popit eno kavo?" / "Ma kdo ti kej brani, jaz bi te prosu, da greš, / dočer si še v enem kosu, / k da se mi kažeš tole, ni zate zdravo!"
|
dočím |
neustalj. medtem ko:; vez., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dočísta |
knjiž. do čistega:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dočutenost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Podobno globoko duhovno dočutenost kot Emilijan Cevc - bi lahko izrazil popotnik ob verskih znamenjih v naši župniji.
|
|
dočutíti |
knjiž. doumeti, dojeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dodajálen |
teh. s katerim se kaj dodaja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dodájanje |
glagolnik od dodajati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dodájati |
1. dajati {k} čemu še kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dodájen |
teh. ki se dodaja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dodáten |
ki se da {k} čemu zraven, povrhu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dodáti |
1. dati {k} čemu še kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dodatno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Da pa bi celotno problematiko strokovno še dodatneje razsvetlili, napravili neke vrsto refleksijo minulega stoletnega filmskega neodvisnega obdobja in ponudili nove smernice razvoja za domači film v digitalnem odbobju, bomo skupaj s Študentsko založbo izdali še strokovni zbornik, katerega premierna predstavitev bo seveda na samem festivalu.
|
|
dodatnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Načelo dodatnosti (additionality) zahteva, da finančna sredstva strukturnih skladov in kohezijskega sklada ne nadomeščajo finančne pomoči, temveč ta sredstva predstavljajo dodatno finančno pomoč državi in nižjim teritorialnim ravnem.
|
|
dodecil |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
kem. pojem: Natrij dodecil sulfat (NaDS) - Škodljiv, če ga vdihavamo ali pogoltnemo. Iritira, kožo, dihala in oči. Nevarnost težkih poškodb oči.
|
| | | |
149.614 149.714 149.814 149.914 150.014 150.114 150.214 150.314 150.414 150.514 
