|
čúvati |
1. prizadevati si, skrbeti, da se odvrne nevarnost od česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čv |
kratica, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
čvičáti |
oglašati se z visokim, tožečim glasom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čvrčánje |
glagolnik od čvrčati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čvrčáti |
redko cvrčati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čvrljáti |
redko čebljati, čebrnjati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čvŕst |
1. poln življenjskih sil:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čvrstéti |
redko utrjevati se, krepiti se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čvrstilen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Total Cohesion čvrstilna maska (16773) Elastična struktura maske omogoča efekt napetosti. Aktivne sestavine za napetost, čvrstost in gladkost omogočajo viden rezultat že po prvem nanosu.
|
|
čvrstíti |
redko utrjevati, krepiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čvrsto |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Oddaja je jasno začrtana, grajena čvrsto, paralelno: prva vzporednica je čas jubileja, historično videnje, druga pa odkriva čarne trenutke ob nastajanju novitete, nove slovenske opere, Golobove KRPANOVE KOBILE.
|
|
čvrstôta |
redko čvrstost, trdnost; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čžš |
m mn., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Roxenovi tagi niso namenjeni reševanju težav s čžšji ampak generiranju animiranih knofov in linkov (javascript), ali pa samo malce lepšim napisom, kot jih naredi npr. H1..6.
|
|
d |
d déja tudi d-ja, peta črka slovenske abecede:; m neskl.,m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
dà |
knjiž. 1. izraža pritrjevanje,; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
da |
1. v pripovednih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega; vez., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dabóme |
star. izraža podkrepitev trditve; bogme:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dabu |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dabu (denar) mora krožiti prav tako kot bludu (kri)! Drugače bo tudi to povzročalo bolezen.
|
|
dácar |
v stari Avstriji uslužbenec, ki pobira dac:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dacaríja |
v stari Avstriji dacarski urad:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dácarstvo |
kar se nanaša na dacarje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dacia |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V Sloveniji je bilo do konca junija letos registriranih že 218 avtomobilov dacia logan.
|
|
dáča |
1. v fevdalizmu podložniška dajatev zemljiškemu gospodu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dáča |
v ruskem okolju počitniška hiša:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dáda |
um. zahodnoevropsko umetnostno gibanje, iz katerega izhaja dadaizem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dadaíst |
predstavnik dadaizma:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dadaízem |
um. zahodnoevropska umetnostna smer po prvi svetovni vojni, zametavajoča vsebino in obliko:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
daewoo |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tudi novega daewooja so, tako kot je v zadnjih letih že v navadi, oblikovali v Italiji.
|
|
dafna |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tedanji kustos Kranjskega deželnega muzeja Henrik Freyer (1802-1866) je volčin opisal kot novo vrsto in jo po grofu imenoval Daphne blagayana. Zalo, bledo dafno je 14. maja 1838 prišel gledat saški kralj Friderik Avgust II., ki se je zanimal za botaniko bolj kot za vladarske posle.
|
|
dagerotipíja |
fot., nekdaj fotografiranje na posrebreno kovinsko ploščo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dágnja |
redko užitna morska školjka s črno lupino, ki živi v večjih skupinah; klapavica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dàh |
1. enkraten sprejem zraka v pljuča in njegovo iztisnjenje; dih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
dahar |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dahar in pandjanengan sta besedi v stavku, ki zvišujeta tretjo stopnjo (krama biasa) na stopnjo 3a (krama inggil).
|
|
dáhavec |
pog., med drugo svetovno vojno interniranec v dahavskem taborišču:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dáhija |
zgod. samozvani janičarski oblastnik v Srbiji v 19. stoletju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dahlína |
vlaga, rosa na predmetu, v katerega se dihne:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dahníti |
1. z odprtimi usti rahlo iztisniti zrak:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
daihatsu |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pred začetkom sezone sem res kupil daihatsuja, ki pa ni bil najbolj konkurenčen.
|
|
daimónion |
knjiž., po Sokratu notranji glas, ki človeku narekuje etično ravnanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
daisy |
ž neskl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dajálec |
kdor kaj da, daje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dajálo |
zastar. taster, tipkalo {pri telegrafskem aparatu}:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dajan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ne vem več, kolikokrat sem bil zaradi tebe legitimiran, kontroliran, pregledan, popisan, kaznovan, v nulo dajan, pokozlan, v jarke metan, v zapor poslan, umazan, posran in poscan, zaničevan, poteptan, zasmehovan, kregan, k hudiču poslan, a vse zaman, vse zaman: Jaz, kraljica moja, kapljica zlata, kapljica črna, te ne izdam! Sicer pa - dost mam! Vivez les dammes!
|
|
dajánje |
glagolnik od dajati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
dajátev |
kar se obvezno da, daje v denarju ali naturalijah:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dajáti |
1. delati, da prehaja kaj k drugemu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
dájnčica |
lingv. črkopis vzhodne Štajerske v prvi polovici 19. stoletja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dàj |
1. izraža ukaz, spodbudo:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
dálajláma |
v Tibetu verski in posvetni poglavar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
dáleč |
1. izraža veliko razdaljo,; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dálija |
grmičasta jesenska vrtna cvetlica z velikimi raznobarvnimi cveti; georgina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dálj |
pesn., v imenovalniku ali tožilniku daljava, dalja:; ž neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dálja |
1. kraj, prostor, ki je daleč; daljava:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
daljáva |
1. velika krajevna oddaljenost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
daljáven |
pridevnik od daljava; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dáljen |
1. krajevno zelo oddaljen,; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
daljíčen |
pridevnik od daljica:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
daljínar |
knjiga s seznamom razdalj med avtobusnimi, železniškimi postajami; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
daljinaš |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri skakalnih disciplinah pride največkrat do poškodbe mišice, zvin ali zlom noge ali gležnja. Pri daljinaših lahko pride tudi do odprtega zloma v primeru nerodnega odriva ali skoka.
|
|
daljíšče |
fiz. najdaljša razdalja, na katero se more oko prilagoditi; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dáljnica |
redko daljša pot:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dáljnodáljen |
knjiž., ekspr. zelo oddaljen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
daljnoglèd |
optična priprava, ki navidezno približa predmet:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
daljnogléden |
pridevnik od daljnogled:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
daljnopísen |
teleprinterski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
daljnorôčen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Vsaka RESNA država ima službe, ki analizirajo strateške, kratkoročne, daljnoročne cilje in želje svoje države.
|
daljnoročno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prvotno je bil zamišljen kot tematsko osamosvojen vsakoletni uvod v poletno šolo slovenskega jezika za tujce, ki naj bi v širšem zgodovinskem, primerjalnem, tipološkem in tudi teoretskem kontekstu obravnaval vsakoletno tematiko, ki je bila daljnoročno koncipirana v smislu obravnave posameznih obdobij, dela vidnih slovenskih slavistov pretekle dobe ali pa posameznih problemskih sklopov v okviru jezika, književnosti in kulture.
|
|
daljnoséžen |
ki ima v prihodnost segajoč pomen, vpliv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dáljnost |
knjiž. oddaljenost, odmaknjenost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
daljnostrélen |
ki strelja na veliko daljavo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
daljnovídec |
knjiž. kdor vnaprej vidi potek česa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
daljnovíden |
1. ki dobro vidi samo oddaljene predmete:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
daljnovídnost |
1. očesna napaka, zaradi katere je mogoče dobro videti le oddaljene predmete:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
daljnovòd |
naprava za prenos električne energije na večje razdalje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
daljno... |
nanašajoč se na daljen:; prvi del zloženk, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dáljšanje |
glagolnik od daljšati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dáljšati |
delati kaj {bolj} dolgo, podaljševati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dáljši |
1. primernik od dolg:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dáljšnica |
redko daljša pot:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dalmatščina |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tako se je veliko ukvarjal z rekonstukcijo balkanske vulgarne latinščine in z balkanskimi romanskimi jeziki, kot sta stara dalmatščina (s - po Skoku - veljotskim in istriotskim poddialektom) in romunščina, s predslovanskimi balkanskimi jeziki, kot je albanščina, z ilirskimi in traškimi jezikovnimi prežitki, izluščljivimi iz imen, s slovanskim superstratom oziroma predvsem s hrvaškim/ /srbskim (glasoslovje, dialektologija), in medsebojnimi jezikovnimi odnosi med temi jeziki.
|
|
daltoníst |
med. kdor ima daltonizem; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dáma |
1. v meščanskem okolju, spoštljivo naslov za odraslo žensko:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
dámar |
svetlo rumen prozoren izcedek iz nekaterih dreves na južnoazijskih otokih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
damascírati |
nekdaj s kovanjem vzorčasto okrasiti železo ali jeklo:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
damasonijev |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
bleda naglavka, damasonijeva naglavka
|
|
damást |
tkanina z bleščečimi se vzorci za prte in posteljno perilo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
damásten |
ki je iz damasta:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
damástov |
pridevnik od damast:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dámica |
ekspr. mlada dama:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
damižána |
nar. primorsko velika opletena trebušasta steklenica; pletenka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
damóvnica |
plošča, razdeljena na kvadratna polja dveh barv za igranje dame; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dán |
1. čas štiriindvajsetih ur, ki se začne ob polnoči in traja do polnoči:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
dán |
1. knjiž. na katerega se v obravnavanem primeru misli:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
danášnji |
1. nanašajoč se na dan, ki pravkar je:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
danášnjica |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Največji krivci današnjice so še posebej take strani na internetu in revije za mlade.
|
danášnjost |
knjiž. današnja doba, sedanjost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dáncing |
nočni gostinski lokal z glasbo in plesom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
danda |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
pojem iz joge: yoga danda (joga danda) - palica, ki se jo podloži pod pazduho, da se vpliva na tok diha
|
|
dándanášnji |
ekspr. nanašajoč se na sedanjost; današnji:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dándanášnji |
knjiž. danes, dandanes:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | |
147.514 147.614 147.714 147.814 147.914 148.014 148.114 148.214 148.314 148.414 
