|
čístosten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: A kako se vrniti k prvotnemu meščanstvu - če hočete, k Rousseaujevemu nedolžnemu divjaku, k otroku, ki ga je francoski moralist dajal v središče svoje vzgoje v Emilu in ki je drugo ime za čistostno stanje predpostavljene človeške pradružbe -, ko pa to vrnitev kot pristno in realno onemogoča celoten materialni in duhovni razvoj zadnjih dveh stoletij?
|
čistôta |
1. količina, odstotek določene osnovne sestavine:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čistún |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Sicer se izredno nerad spuščam v slovnične debate, ker: prvič, nisem nikakršni jezikovni čistun ter ga sam pogosto serjem in drugič, ker se skoraj vedno razvijejo v 'flame-war'.
|
čistúnstvo |
slabš. 1. pretirana skrb za moralno, idejno čistost:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
číšča |
navadno v zvezi z mesečen vsak mesec ponavljajoče se krvavenje iz maternice; {mesečno} perilo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
číščenje |
glagolnik od čistiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čitálen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Ko brezkontaktno kartico (H4002) postavimo v domet čitalnega mesta (6 cm), se koda v trenutku prenese v osebni računalnik, kar signalizira čitalno mesto s kratkim piskom.
|
čítanje |
glagolnik od čitati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čitáteljica |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Vsakemu svoje, od Vaše redne čitateljice in potrebnice, ki sliši na ime Darja.
|
čítati |
1. razpoznavati znake za glasove in jih vezati v besede; brati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
číten |
redko ki se prijetno bere:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čitljív |
ki se da brati:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
číu |
medm., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Jst pa uačasih hočm rečt žiu (kot živjo) in čaw (isto kot živjo) in pol hočm uboje naenkrat rečt in rata čiu..še bl smešn je pa to če rečš to kkšni huudi damici k jo hočš puzdravt..
|
čìv |
posnema glas vrabca ali nekaterih drugih ptic:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čivavin |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Eh medved bi z enim bežnim zamahom naredu čivavine zrezke ...
|
|
čívčija |
zgod. kmet, zakupnik čitluka; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čivčív |
posnema glas vrabca ali nekaterih drugih ptic:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čížem |
nav. mn., star. čevelj, ki sega do gležnja ali malo čez; visoki čevelj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čížma |
nav. mn., nar. čevelj, ki sega do gležnja ali malo čez; visoki čevelj:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čížmar |
nekdaj izdelovalec visokih čevljev; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
člán |
kdor je vključen v kako skupnost, organizacijo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
članarína |
obvezni denarni prispevek članov društvu ali organizaciji:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
článčič |
manjšalnica od članek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
článica |
ženska oblika od član:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
člén |
1. del, ki se veže z drugimi v celoto:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
člénica |
lingv. členek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
členítev |
glagolnik od členiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čléniti |
knjiž. 1. deliti celoto na zaključene dele, enote:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
členitveno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Menašejeva upotitev k znameniti sliki Jana van Eycka Arnolfini in njegova žena (hrastov les, posl. povr. 81, 8 x 59,7 cm., sign. & d. Johannes de Eyck fuit hic 1434 [...je bil tukaj], Nat. Gal.), kjer je okrog ogledala, v katerem vidimo poleg novoporočencev Giovannija Arnolfinija in Jeanne, roj. Cenami, in slikarja še eno pričo, ter so postavljeni v desetih malih tondih prizori iz pasijona, sicer v nasprotni smeri urnih kazalcev - navaja na misel, da je spekulacijam v ogledalu uprostorjena vselej le umetniško dovršeno (kar je ugotavljala členitveno tudi že glede prav na omenjeno van Eyckovo slavno sliko umetnostna zgodovinarka Kosova, primeroma v svoji umetnostnozgodovinski diplomski
nalogi).
|
|
členjača |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Slanoljubne rastline ali halofiti so rastline, ki uspevajo samo na slanih tleh. Na Sečoveljskih solinah so takšne morski oman, navadni osočnik, grmičasta členjača, sinjezeleni členkar, lobodovec, obmorska nebina in še veliko drugih.
|
|
členjen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vertkalni blok je členjen, visok pr. 5,50 m, spodnji in zgornji del sta kvadratnega, srednji pa je sekstaedernega tlorisa, izvedenega iz opisanega kvadratnega tlorisa.
|
|
člénjenje |
glagolnik od členiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
člénjenost |
1. knjiž. lastnost členjenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
členovít |
ki kaže neravne, vijugave obrise:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
človečánstvo |
1. knjiž. človečnost:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
človéče |
nav. slabš. majhen, suh človek:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
človéčen |
knjiž. 1. ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti; človeški:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
človéčenje |
glagolnik od človečiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
človéčina |
1. nar. belokranjsko velik, neroden človek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
človéčiti |
publ. delati kaj človeško, dobro, plemenito; humanizirati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
človéčji |
star. človeški:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
človéčnost |
1. lastnost človeka, ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
člov. |
kratica, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
čl. |
kratica, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
čmážiti |
redko cmariti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čmŕlj |
čebeli podobna žuželka z debelim, kosmatim telesom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čóba |
nav. mn., nar. vzhodno velika živalska ustnica; šoba:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čóbast |
nar. vzhodno ki ima debele ali naprej štrleče ustnice; šobast:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čobódra |
slabš. 1. gosta, tekoča zmes:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čobodráti |
ekspr., redko 1. čofotati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čòf |
posnema zamolkel glas pri padcu, udarcu:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čofánje |
glagolnik od čofati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čofáti |
1. slišno, plosko udarjati po vodi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čôfiti |
redko čofniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
čôfniti |
ekspr. 1. slišno, plosko pasti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
čofodráti |
ekspr. čofotati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čofotánje |
glagolnik od čofotati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čofotáti |
1. slišno, plosko udarjati po vodi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čofôtniti |
1. slišno, plosko udariti po vodi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čófta |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Od Dolgih njiv proti Jezerskem je nekje sicer prava 'čofta', zato nikar ne stopajte po deskah - drsi, vendar se splača to progo 'prelaufat'.
|
čohálo |
krtači podobna kovinska priprava za čiščenje živine:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čoháti |
1. drgniti, praskati po koži, zlasti žival:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
čohljáti |
narahlo drgniti, praskati po koži, zlasti žival:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čóhniti |
nar., ekspr. močno udariti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
čólja |
nar. zahodno panj, čok:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čolnár |
1. kdor kaj prevaža s čolnom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čolnárjenje |
glagolnik od čolnariti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čolnárna |
pokrit prostor za shranjevanje čolnov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čolnárstvo |
poklicno prevažanje s čolni:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čolnìč |
raba peša manjšalnica od čoln; čolniček:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
čolníčast |
podoben čolničku:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čolničen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V prikazu šivalnih vbodov so označeni igelni sukanci (niti) z arabskimi številkami, lovilčevi oziroma čolnični sukanci (niti) z malimi črkami, kritne niti (medsukanci) pa s črko x.
|
|
čolničenje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na Gimnaziji Jesenice imamo v okviru Odprte šole tudi Krožek ročnih del, kjer se učimo osnov pletenja, kvačkanja, vezenja in čolničenja (izdelovanja čipk s čolnički).
|
|
čólnov |
pridevnik od čoln:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čómpa |
nav. mn., nar. severozahodno krompir:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čòp |
1. šop las, dlake, perja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čópa |
1. šop las, dlake, perja; čop:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čopàt |
redko čopast:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čópec |
ekspr. čopast ptič:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čópič |
orodje za barvanje ali mazanje, navadno iz daljših dlak:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čopljánje |
glagolnik od čopljati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čopolás |
knjiž. ki ima lase v čopih:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čopotánje |
glagolnik od čopotati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čórati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Am..jst grem zdej čorat kosilo..Kej boš še gorej pole?
|
čórba |
slabš. slaba redka jed, navadno juha:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čórten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Nataša je skupaj z Javedom in še enim domačinom iz kamnov zgradila majhen tempelj, na oltar sta Tomaž in Aleš zavezala svoje kate, ki sta jih dobila na drugih himaljaskih odpravah (gradnja čortena v baznem taboru in obred imenovan pudža je običaj v Nepalu, predvsem Šerpe verujejo, da na goro ne smeš prej, dokler ne opraviš obreda).
|
čožót |
nav. slabš. italijanski ribič, zlasti z otoka Chioggia:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čŕča |
nar. s travo porasel izkrčen svet:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čréda |
1. večja skupina živali iste vrste:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
črédenje |
glagolnik od črediti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čredílen |
agr., v zvezi čredilno pašništvo paša živine s stalnim menjavanjem mesta na pašniku; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
črédin |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Kron, čredin vodja.
|
čredínstvo |
agr. paša živine s stalnim menjavanjem mesta na pašniku; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čréditi |
agr. pasti živino s stalnim menjavanjem mesta na pašniku:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
črédnica |
star. črednikova žena; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
črédnost |
knjiž., slabš. lastnost neosveščene človeške množice:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
črémoš |
nar. gozdna rastlina z belimi cveti v kobulih, ki diši kot česen; čemaž; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
črép |
1. nar. vzhodno gladka, na enem koncu zaokrožena strešna opeka; bobrovec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | | | | | | | |
147.214 147.314 147.414 147.514 147.614 147.714 147.814 147.914 148.014 148.114 
