|
bratomôr |
knjiž. umor brata:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bratomóren |
nanašajoč se na oborožen spopad med pripadniki istega naroda ali sorodnih narodov:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bratomorílec |
kdor umori brata:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bratomorilstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri tem pa še ni bilo dovolj strašnega bratomorilstva, zemeljski učenjaki so se lotili očrnjevanja iztrebljene žrtve, višji razum so pripisovali sebi, ne njej.
|
|
bratomórstvo |
knjiž. dejavnost bratomorilcev:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brátov |
svojilni pridevnik od brat:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brátovstvo |
bratovsko razmerje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brátovščina |
1. ekspr. druščina, družba:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brátovščinar |
redko član bratovščine, cerkvenega društva; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brátstvo |
razmerje kot med brati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
Bráunov |
elektr., v zvezi Braunova elektronka elektronka, v kateri elektronski žarek pada na zaslon, kjer povzroča vidno sliko; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bravúra |
1. knjiž. izredno, zlasti tehnično obvladanje česa; spretnost, dovršenost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bravúren |
knjiž. 1. ki izredno, zlasti tehnično obvlada kaj; spreten, dovršen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bravúrnost |
knjiž., redko pogumnost, drznost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bravurózen |
knjiž., redko bravuren:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bravuróznost |
knjiž., redko spretnost, dovršenost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brázda |
1. pri oranju nastali jarek ali obrnjena zemlja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brazdáč |
agr. priprava za kopanje in zasipanje jarkov; grebenalo; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brázdar |
les. skobljič za ročno vrezovanje brazd v les; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brázdast |
ki ima brazde:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brazdàt |
redko poln brazd, zarez:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brázdati |
knjiž. 1. redko delati brazde, orati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brazdáti |
1. riti, mešati z rokami, z nogami:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brázdavost |
redko lastnost, značilnost brazdastega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brázden |
pridevnik od brazda:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brázditi |
knjiž. 1. delati brazde, orati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brázdnica |
gozd. deska za vtiskovanje brazdic v grede ob setvi; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brazgotína |
zarastlina, sled na koži po zaceljeni rani:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brazgotínast |
ki ima brazgotine:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brazgotíniti se |
nav. 3. os., med. celiti se tako, da nastaja brazgotina:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bŕbati |
bezati, brskati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bŕblja |
ekspr. kdor govori mnogo in nepomembne stvari:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brbljáč |
ekspr. moški, ki govori mnogo in nepomembne stvari:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brbljánje |
glagolnik od brbljati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brbljaríja |
ekspr. nepomembno govorjenje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brbljáti |
1. ekspr. govoriti mnogo in nepomembne stvari:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brbljàv |
ekspr. ki {rad} brblja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brbljávec |
ekspr. moški, ki govori mnogo in nepomembne stvari:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brbljávost |
ekspr. lastnost brbljavega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bŕbljež |
redko brbljač:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brbónčast |
redko bradavičast, mozoljast; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brbónčica |
nav. mn., anat. bradavičasta vzboklinica na telesu ali organih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brbónec |
redko izpuščaj, mozolj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brbòt |
glas, kot ga daje voda pri vretju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brbotajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pa še ponosen sem bil na vrsto velikih steklenic z brbotajočimi vodnimi zaporami v eni izmed sob, ki je bila tako spremenjena v klet.
|
|
brbotánje |
glagolnik od brbotati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brbotáti |
1. dajati glasove kot voda pri vretju:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bŕbra |
ekspr. kdor govori mnogo in nepomembne stvari:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brbráč |
ekspr. moški, ki govori mnogo in nepomembne stvari:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brbránje |
glagolnik od brbrati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bŕbrast |
ekspr. ki {rad} brbra:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brbráti |
1. ekspr. govoriti mnogo in nepomembne stvari:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brbràv |
ekspr. ki {rad} brbra:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brbrávec |
ekspr. kdor govori mnogo in nepomembne stvari:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brbrávost |
ekspr. lastnost brbravega človeka; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brbúnec |
redko izpuščaj, mozolj; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bŕc |
redko brca:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bŕca |
sunek, udarec z nogo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bŕcanje |
glagolnik od brcati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brčánje |
glagolnik od brčati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bŕčica |
1. nav. mn. majhen brk:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brčice |
ž mn., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pirjevec, visok, dolgovrat, vojaško postaven, dinamičnih kretenj, zmeraj v temno modri obleki z belo srajco in kravato, z nazaj počesanimi lasmi in brčicami v stilu, ki asociira "glamour" okoli 1940 (npr. E. Flynn, C. Gable, oba tedaj znova odkrivana v nedavno odprti ljubljanski kinoteki), na ulici s klobukom, pomaknjenim na tilnik, in z dežnim površnikom, že čisto "vizualno" izstopa iz pretežno v tako ali drugačno sivino "zamaskiranega" zbora profesorjev Filozofske fakultete v času jugorealsocializma.
|
|
bŕdast |
redko ki ima brda, vzpetine:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brdávs |
ekspr. velik, zelo močen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brdávsast |
ekspr. po značilnostih, lastnostih podoben brdavsu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bŕdce |
etn. deščica z režami in luknjicami za tkanje trakov; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bŕdje |
redko v podolgovate vzpetine razčlenjena pokrajina; brda; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bŕdnja |
bot. zdravilna gorska rastlina z rumenimi cveti, ostrega vonja; arnika:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bŕdo |
nevisoka, navadno podolgovata vzpetina:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
bŕdo |
tekst. priprava na statvah za premikanje osnovnih niti navzgor in navzdol; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
brdóvje |
redko v podolgovate vzpetine razčlenjena pokrajina; brda:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brecílo |
med. tkivo, ki nabrekne zaradi dotoka krvi; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bréča |
petr. kamnina iz oglatih drobcev starejših kamnin ali rudnin, zlepljenih med seboj, sprimek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bréda |
težka strojnica ali lahki top italijanskega izvora:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
bredênje |
glagolnik od bresti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bregéše |
nar. široke hlače iz domačega platna:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bregóvnica |
zool. lastovka, ki živi ob bregovih rek, Riparia riparia:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bregúlja |
zool. lastovka, ki živi ob bregovih rek, Riparia riparia; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bréhati |
ekspr., redko močno in hripavo kašljati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bréhav |
redko ki močno in hripavo kašlja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
brehávt |
ekspr., redko kdor močno in hripavo kašlja; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bréj |
navadno v ženskem spolu ki bo imel mladiče:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brejev |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Seveda sem kmalu dojel, da gre pri braju za Braillovo točkovno pisavo. Zbegalo pa me je, ko sem odkril kako različno jo slepi imenujejo. Napisano ali izgovorjeno sem jo srečal kot brajlovo, brejlovo, brajevo, brejevo in brelovo pisavo, kot brajlico, brejlico, brejico in brajico.
|
|
brejica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Seveda sem kmalu dojel, da gre pri braju za Braillovo točkovno pisavo. Zbegalo pa me je, ko sem odkril kako različno jo slepi imenujejo. Napisano ali izgovorjeno sem jo srečal kot brajlovo, brejlovo, brajevo, brejevo in brelovo pisavo, kot brajlico, brejlico, brejico in brajico.
|
|
brejlica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Seveda sem kmalu dojel, da gre pri braju za Braillovo točkovno pisavo. Zbegalo pa me je, ko sem odkril kako različno jo slepi imenujejo. Napisano ali izgovorjeno sem jo srečal kot brajlovo, brejlovo, brajevo, brejevo in brelovo pisavo, kot brajlico, brejlico, brejico in brajico.
|
|
brejlov |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Seveda sem kmalu dojel, da gre pri braju za Braillovo točkovno pisavo. Zbegalo pa me je, ko sem odkril kako različno jo slepi imenujejo. Napisano ali izgovorjeno sem jo srečal kot brajlovo, brejlovo, brajevo, brejevo in brelovo pisavo, kot brajlico, brejlico, brejico in brajico.
|
|
brelov |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Seveda sem kmalu dojel, da gre pri braju za Braillovo točkovno pisavo. Zbegalo pa me je, ko sem odkril kako različno jo slepi imenujejo. Napisano ali izgovorjeno sem jo srečal kot brajlovo, brejlovo, brajevo, brejevo in brelovo pisavo, kot brajlico, brejlico, brejico in brajico.
|
|
brême |
1. težek predmet, ki se nosi navadno na ramenih:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
breménce |
redko manjšalnica od breme:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bremenílen |
knjiž. ki obtožuje, dolži:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bremeníti |
1. obteževati kot z bremenom; obremenjevati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bremenopís |
fin. knjiženje v breme:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brémzati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Disk sem že večkrat očistu (z alkoholom), ker sem mislu da je masten (tak efekt daje tudi ko bremzaš), tudi ploščice so še cele (bike ima 250 km).
|
bréncelj |
velika, muhi podobna žuželka, ki sesa kri:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brenčáč |
električnemu zvoncu podobna priprava, ki daje brenčeč glas:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brenčálo |
električnemu zvoncu podobna priprava, ki daje brenčeč glas:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brenčánje |
glagolnik od brenčati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brenčáti |
1. oglašati se z enakomerno tresočim se glasom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brenčàv |
ki brenči:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brenčeč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... Take lepote še ni spočela kamenina / planeta - tako hladne in vroče / so se oči spajale s soncem, / da se je topil smeh v ustih, / da se je fotonska tvarina / ljubila s travo kot morje / brenčečih čmrljev, kot šum / (za)ključnih signalov.
|
|
144.914 145.014 145.114 145.214 145.314 145.414 145.514 145.614 145.714 145.814 
