bógnedàj |
medm., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Perspektiva ali sledljivost našega porekla odkriva tudi obe skrajnosti človekovega obnašanja: kot da je človek odgovoren samo Bogu in bognedaj sočloveku, vsaj malo, kot da ni odgovoren ne Bogu in še manj svojemu bližnjemu.
bogobórec |
zastar. kdor se bori proti bogu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bogocentričen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zdaj je izšla njegova druga knjiga, z metaforičnim naslovom Gosenice in metulji, v kateri skuša skozi esejistično osebnoizpovedno raziskovanje nakazati, kako se lahko iz goseničnega kokona (naša egocentrična narava), v katerega smo "oviti" - z iskrenim samoiskanjem in delovanjem - prelevimo v metulja (naša bogocentrična narava).
|
bogočásten |
pridevnik od bogočastje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bogočástje |
češčenje, izkazovano bogu:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bógodpústi |
m neskl., vir: B; povezave:
|
bogoljúb |
knjiž., redko kdor ljubi boga; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bogoljúben |
knjiž. ki ljubi boga, bogu vdan:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bogoljúbnost |
knjiž. lastnost bogoljubnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bogomíl |
pripadnik bogomilstva:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bogomílstvo |
srednjeveška verska sekta na Balkanu, zlasti v Bosni:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bogomíseln |
star. ki premišljuje o bogu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bogomíselnost |
star. lastnost bogomiselnega človeka; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bogomólec |
iron. zelo pobožen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bogonavdušenec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kajti mladi bogonavdušenec je videl nekaj, za kar je bil stari bog popolnoma slep.
|
bogonósec |
knjiž. kdor nosi, razširja idejo o bogu; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bogonošenec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Naj nam ob slovesu o Tistem, ki je - po vsem, česar smo se dotaknili v Duhu - venomer skrito navzoč v tej tišini, spregovorijo ognjevite besede drugega "bogonošenca" in neustrašnega pričevalca za Kristusa, svetega Ignacija Antiohijskega: ...
|
bogonošenost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Podobno kot želi Cageova glasbena norost "v nedolžnosti in svobodi" z vso drznostjo izpričati, da je največ, kar lahko storimo to, "da s slehernim sedanjim gibom znova sprejememo nebeški dar" (Eckhart), tako tudi "Miškinova bolezen (epilepsija, božjast, 'bogonošenost' - B.Š.) služi predvsem zagrinjanju: krščanske skrivnosti pred njim samim in pred drugimi."
|
bogopodóbnost |
knjiž. podobnost bogu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bogoródica |
knjiž. Mati božja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bogoslúžje |
cerkveni verski obredi:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bogostvarstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Njegov odgovor se glasi, da je kapital abstrakcija v akciji in da je sam trenutno v tretjem življenjskem obdobju bogostvarstva, v katerem posameznik obenem vse ve in ne more nikogar ničesar naučiti, tako da ga ne more na njegovi poti iz tira vreči nobeno vprašanje, tudi ne vprašanje tople juhe.
|
bogotáj |
star. brezbožnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bogotájec |
star. brezbožnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bogováti |
star. 1. prerokovati, vedeževati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bogovdánost |
knjiž. vdanost bogu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bógovec |
star. duhovnik, predikant; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bogovládje |
zastar. vladavina, v kateri velja bog za neposrednega nosilca oblasti; teokracija; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bogóvstvo |
knjiž., redko bogovi, božanstva:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bogoznánec |
zastar. strokovnjak za bogoslovje; bogoslovec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bogo... |
nanašajoč se na bog:; prvi del zloženk, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bógrač |
gastr. golažu podobna prekmurska jed s krompirjem in testeninami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bógsejihusmíli |
m neskl., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
bógsemeusmíli |
m neskl., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
boguslúžen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Pričujoča knjiga, želi mašnim strežnikom pomagati pri njihovem veselem služenju Bogu tako, da govori o poteku sv. maše in obhajanju drugih zakramentov ter zakramentalov, o cerkvenem prostoru, liturgičnih knjigah in oblačilih, bogoslužnih predmetih, cerkvenem letu, bogoslužnih barvah...
boguvšéčen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Knjižnji kres v Ljubljani, verjetno po pameti cerkve spada med boguvšečna kulturna dejanja.
bogve... |
kakor bogvekaj, bogvekakšen, bogvekam, bogvekje ipd.; prvi del zloženk, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bohém |
kdor živi neurejeno, ne oziraje se na družbene norme, navadno umetnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bohéma |
knjiž. družba bohemov, bohemi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bohémstvo |
knjiž. bohemsko življenje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
bohinít |
zastar. boksit; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bohoríčica |
črkopis pri Slovencih do srede 19. stoletja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bohôta |
knjiž. bohotenje, bohotnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bohotánje |
glagolnik od bohotati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bohoteč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
K temu nenadnemu sprejemu novega objekta hlapčevske ljubezni pa je izdatno pripomogla vizija ugodnosti, ki jih nudi članstvo v novih elitističnih klubih, se pravi, veleposlaniška mesta in pozicije v bohoteči se evropski birokraciji.
|
bohôtenje |
glagolnik od bohotiti se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bohotênje |
glagolnik od bohoteti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bohotéti |
redko bohotati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bohotiti |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Poleti, ko se Mašun bohoti v obilju barv, gozdnih vonjav... lahko občudujemo naravno zgradbo rastlinskih in živalskih vrst, ki jim snežniški gozdovi nudijo domovanje.
|
bohôtiti se |
knjiž. biti bujno razraščen:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
bója |
navt. zasidrana plavajoča priprava za signalizacijo ali za privezovanje manjših plovil, plovka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bojár |
v carski Rusiji in v Romuniji visok plemič, plemiški veleposestnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bojárinja |
ženska oblika od bojar:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bojázen |
tesnobno duševno stanje zaradi pričakovanja česa hudega, neprijetnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bojazljív |
ki mu manjka poguma:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bojazljívec |
ekspr. bojazljiv človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bojazljívost |
lastnost bojazljivega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bojèč |
1. ki se boji:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bojéčnež |
ekspr. boječ človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bojéčnost |
lastnost boječega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bojevalíšče |
voj. del vojnega območja, ki sestavlja geografsko, politično ali operativno-strateško celoto:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bojevánje |
glagolnik od bojevati se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
bojevar |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Rusko ozemlje je razdelil na dva dela, na posestev izgnanih usmrčenih bojevarjev in carsko zemljo.
|
bojevati |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Gotovo sovražiš - nas - ki smo tu... medtem ko se ti bojuješ.
|
bojéven |
knjiž. bojen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bojevítež |
ekspr. bojevit, pretepaški človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bojevítost |
lastnost bojevitega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bojévnica |
ženska oblika od bojevnik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bojévništvo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Če zdaj posvetimo pozornost okrutnim motivom v celotni zbirki (bojevništvo, militarizem, Smrt, kuga) in pri tem upoštevamo tudi črnohumorne cinične prikaze, bomo prišli do temeljnih postavk antičevske filozofije, ki je v vseh dvajsetih letih ostala nespremenjena.
bojica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
No pred leti v Rovinju, sem pri malo daljšem potopu po predpisih nastavil bojico kakih 100m od obale, potem pa sem odplaval "malo na okrog".
|
bojíšče |
kraj oboroženega spopada:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bôjler |
naprava za segrevanje in hranjenje vode, grelnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bojujoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po desetih letih sta bojujoči se strani sklenili premirje, vendar le-to ni trajalo dolgo.
|
ból |
knjiž. občutek duševnega trpljenja; bolečina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
bolán |
1. ki ima bolezen,; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bolasteron |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Steroidi, ki jih uporabljajo na kliničnem področju, so: testosteron, nandrolon, boldenon, bolasteron, hidroksitestosteron, ketotestosteron, androstenolon, epitestosteron, kortizon, metitestosteron, dehidroepiandrosteron ...
|
bolder |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ključ bolderja je v tem, da je zelo težko naložit res mali podprijemček in potem z drugo roko dvakrat podaljšati da nekako pripraskaš do prvega večjega grifa. Poleg majhne analize pa je preplezal tudi par novih lažjih, pa vendar zelo lepih problemov.
|
bolderaš |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dostop je možen torej iz Cerkna, možno pa je priti tudi preko Škofje Loke, Železnikov in Davče. Slednji dostop bo verjetno bolj ustrezal bolderašem iz osrednje Slovenije, Primorcem pa prvi.
|
bolèč |
ki povzroča bolečine:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bolečína |
1. neugoden telesni občutek zaradi bolezni, udarca:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bolečínica |
nav. ekspr. manjšalnica od bolečina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bolečnína |
jur. odškodnina za bolečine:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
boléhanje |
glagolnik od bolehati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
boléhati |
biti dalj časa, večkrat, a ne hudo bolan:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
boléhav |
ki je dalj časa, večkrat, a ne hudo bolan:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
boléhavec |
redko bolehav človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | | |