|
blónd |
pog. ki ima svetle lase, plavolas:; prid. neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blondín |
knjiž. blondinec, plavolasec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blondínec |
kdor ima svetle lase, plavolasec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blosfeldija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Blosfeldija je tista krasna bolivijska miniatura, na katero je ponosen vsak zbiratelj kaktusov in le umetniki jo uspejo dolgo obdržati na lastnih nogah.
|
|
blot |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Western blot (Western blotting; Westernblot) je analogen Southern blotu s to razliko, da v tem primeru prenesemo proteine iz poliakrilamidnega gela na nitrocelulozni list. Proteine nato sondiramo s specifičnimi antitelesi, da ugotovimo njihovo vrsto.
|
|
blues |
muz. jazzovska plesna pesem melanholičnega značaja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blueser |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kryner, ki so se izkazali za vrhunske glasbenike, poleg vrhunskih zabavljačev seveda; solidni so bili tudi blueserji Alex Schulz blues band ter včeraj domači Fool Cool Jazz Orchestra, ki so vsaj napolnili avditorij in prikazali jazza v boljši in sodobnejši luči, med drugim tudi po zaslugi odlične rapperice in vokalistke Sage, čeprav je celoten projekt odlična osvežitev domačega big band ustvarjanja.
|
|
bluesiranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kombinacija bluesiranja po neworleansko - največja zabloda je trditev, da New Orleans ni imel bluesa - daje nekaj krasnih premaknjenih komadov, lahkotno rolanih in vrtenih okrog par obrazcev, nekaj posamičnih solo točk in nekaj povprečnih standardov.
|
|
bluesovec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Stari bluesovec, ki živahno igra v osemdeseta leta, je pravi "model" vitalnosti, radoživosti in komakje videne glasbeniške spretnosti.
|
|
blufêr |
pog., slabš. kdor blufira:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blufírati |
pog., ekspr. vplivati, učinkovati z bleščečim videzom:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
blúf |
ekspr. bleščeč, bahav videz brez vsebine, slepilo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
blúming |
metal. nanašajoč se na grobo valjanje ploščatih kovinskih blokov:; neskl. pril., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blúščec |
bot., navadno v zvezi črnojagodasti bluščec ovijalka z drobnimi zelenkastimi cveti v socvetjih in s črnimi jagodami, Bryonia alba; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blúza |
1. žensko oblačilo za h krilu, navadno iz tanjšega blaga:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
bluzenje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Enkrat sem šel gor zjutraj, potem po faksu (ali drugem bluzenju), pa še enkrat, dvakrat zvečer.
|
|
bluzer |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sama ne poznam praktično nikogar, pa niso vsi moji znanci bluzerji, nekateri so medtem tudi že končali študij.
|
|
bluzón |
obl. kratko in ohlapno, na spodnjem koncu stisnjeno športno oblačilo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bl. |
kratica, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
bms |
kratica, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
bóa |
1. zelo velika nestrupena tropska kača; udav:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bòb |
1. kulturna rastlina s sadovi v debelih strokih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
bòb |
šport. tekmovalne sani z volanom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
bóben |
1. glasbilo v obliki valja, ki ima na obeh straneh napeto kožo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
bóber |
vodni glodavec z dragocenim krznom in ploščatim luskinastim repom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bóbi |
pog., v Angliji stražnik, policist:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bobljáti |
dajati glasove kot voda pri močnem vretju:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bóbnanje |
glagolnik od bobnati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bóbnar |
kdor udarja, igra {na} boben:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bóbnast |
ki ima kak del podoben bobnu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bobneč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Slišali smo bobneč zvok, kot da bi prihajal velik vlak.
|
|
bobnênje |
glagolnik od bobneti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bobnéti |
1. dajati močne, zamolkle glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bóbnica |
nav. mn., star. pavka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bóbničast |
redko podoben bobniču:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bobòt |
glas, kot ga daje voda pri močnem vretju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bobotáti |
dajati glasove kot voda pri močnem vretju:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bôbov |
pridevnik od bob:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bôbovec |
1. trajno zimsko jabolko z zamolklo rdečimi progami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bobovíca |
redko bobovina; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bobríšče |
kraj, prostor, kjer prebivajo bobri; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bóbrov |
pridevnik od bober:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
bóbrovec |
gladka, na enem koncu zaokrožena strešna opeka:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bobrovína |
1. bobrovo krzno:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bočarda |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Oboji so pri svojem delu kot nepogrešljivo orodje uporabljali različne vrste kladiv: za obdelavo ploskve fine in grobe krempače - marteline in martele, oskrde - broke, zobata kladiva - bočarde, več različnih konic - špic, za odbijanje kamnite površine so uporabljali odbijače - ščopadorje, različno široka dleta - škarpele, punte in gradine, za gladenje površine so uporabljali strgala - rašine in leseno deščico z ušesom - hlapca, (za lažji oprijem strgala).
|
|
bóčen |
nanašajoč se na bok:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bóčenje |
glagolnik od bočiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bočína |
knjiž. vzboklina, izboklina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bóčiti |
dajati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bóčnica |
redko stranska deska, stena predmeta:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bòd |
redko bodljaj, zbodljaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bódalica |
bot. trava kraških pašnikov z dolgimi resami v cvetih, Stipa eriocaulis; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bodálnica |
nav. mn., zool. za vbadanje namenjena čeljust žuželk, ki pikajo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bôdčec |
bot. trnat kraški grm z jajčastimi listi in zelenkasto rumenimi cveti, Paliurus spina-christi; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bôdec |
star. 1. šilast izrastek pri živalih ali rastlinah; bodica:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bodèč |
ki bode, zbada:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bodečíja |
redko bodičje, bodičevje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bodênje |
glagolnik od bosti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
bódi |
velelni naklon od biti sem, z oslabljenim pomenom 1. knjiž., v medmetni rabi izraža ne popolnoma prostovoljno privolitev; naj bo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bódi |
za oziralnimi zaimki ali prislovi za poudarjanje nedoločnosti, poljubnosti, posplošenosti:; členek, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bódi |
knjiž., v ločnem priredju, v zvezi z bodi{si}, ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov; vez., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bodíca |
šilast izrastek pri živalih ali rastlinah:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bodičav |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
"Kurent bil je borec hudi, pak takisto vedomec se vdati hotel ni. Izmenjala sta nekaj si udarcev, cepanica bodičava sovraga hudega večkrat je zadela, pak takisto stol po Kurentu velikokrat pobožal je, pa nato se prelomil, razpadel."
|
|
bodičevnat |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
XXX/VS: malo neukročen, bodičevnat, okus oranže
|
|
bodičita |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Intuitivna izbira je možna pri povsem obvladanem umu, ko je modrost globoko zasidrana v njem, ko razvijemo "popolnoma prebujen, sočuten um", ki mu budisti pravimo bodičita.
|
|
bodisátva |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Nekoč je Bhagavan bival v Radžagrihi na Mrhovinarjevem vrhu, skupaj s sango menihov in sango bodisatev.
|
bódisi |
knjiž. 1. v ločnem priredju, v zvezi z bodi{si}, ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov; vez., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bodljáj |
kratka, ostra bolečina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bodljáti |
redko delati majhne vbode:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bodljív |
redko bodeč:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bodóči |
ki bo v bodočnosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bodóčnost |
1. čas, ki bo prišel:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bodonéža |
nar. bodeča rastlina, katere cveti se v vlažnem vremenu zapirajo; bodeča neža; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bodran |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
član etno-glasbene skupine "Africa White" (djembe, bodran, bendir)
|
|
bodreč |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dobrodušno ga potreplje po temenu, bodreč ga z mežikajočimi očmi.
|
|
bodrílen |
s katerim se spodbuja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bodrílo |
knjiž. spodbuda:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bodríti |
knjiž. spodbujati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bódrost |
knjiž. veselost, živahnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bodúlja |
zool. muha s šilastim sesalom, ki pika; konjska muha; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bodžpurščina |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Naslov zavaja, šele spremno besedilo locira že itak prostrano območje, kjer ob različnih družinskih priložnostih, slavjih, porokah v bodžpurščini in mitilščini prepevajo ženski zbori ali pa ponekod v mestih polprofesionalne pevke.
|
|
boehmit |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Aluminijev(III) oksid pridobivajo iz boksita (je zmes mineralov boehmita, diasporja in hidrargalita) ali korunda.
|
|
boeing |
reakcijsko potniško letalo ameriške tovarne Boeing:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bofór |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Veter je pihal z močjo sedmih boforjev (50 do 60 kilometrov na uro), valovi pa so bili visoki šest metrov.
|
boforov |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ni natančnih podatkov o moči vetra, toda po merilih jadralcev na deskah, ki še vedno uporabljajo boforovo lestvico, piha med tremi do največ šestimi ali sedmimi bofori.
|
|
bofostonat |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Rezultati so primerljivi z rezultati, ki smo jih našli v prospektivnih študijah drugih antiresorptivnih zdravil, vključno s študijo o bofostonat alendronatu in majhno študijo o transdermalnih estrogenih.
|
|
bóg |
1. ed., v enoboštvu nadnaravno bitje, ki je ustvarilo svet in ki posega v njegov razvoj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
bogabojèč |
star. ki se ravna po božjih zapovedih:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bogabojéčnež |
nav. iron. bogaboječ človek; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bogabojéčnost |
lastnost bogaboječega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bógami |
izraža podkrepitev trditve:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
boganeboječ |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Skozi vse ohlapnejšo cenzuro, ki je nekdaj inkvizicijsko deratizirala inspiracijske klice boganeboječih posameznikov, se ob neustavljivem zatonu tisočletja skozi filmska platna, tv ekrane, odrske deske, body art performanse in ostalo multimedijsko šaro uspe scediti vedno več napenjajoče seksualne energije.
|
|
bogaproseč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ste mogoče zapazili temnopolte, svetlopolte, srednjepolte (itd) ljudi, ki nasilno, a z milimi in bogaprosečimi pogledi ponujajo raznorazne cenene pizdarije, kot recimo dežnike, balončke, ali pa se po križiščih ponujajo za pranje vetrobranskih šip, ponujajo časopise...
|
|
bogástvo |
1. stanje bogatega človeka:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bogàt |
1. ki ima mnogo materialnih dobrin:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
bogatáš |
zelo bogat človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bogatášinja |
zelo bogata ženska:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bogaten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Več tisočletno oblikovanje naše civilizacije, je bilo posebej v zadnjih dvesto letih "bogateno" z raznimi novimi univerzalizmi, "izmi" ter "ideokracijami", ki so še posebej kulminirali v 20.stoletju kot najbolj okrutnem obdobju dosedanjega razvoja naše civilizacije.
|
|
bogatênje |
glagolnik od bogateti ali bogatiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bogatíja |
ekspr. velike materialne dobrine; bogastvo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | |
144.414 144.514 144.614 144.714 144.814 144.914 145.014 145.114 145.214 145.314 
