besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: jek   zadetki: 1.101-1.200



kondénzor  fiz. ena ali več leč v projektorju, mikroskopu, ki omogočajo enakomerno osvetlitev slike:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
konstrúkcija  1. kar nosi, podpira, povezuje stavbo, objekt:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
konvêrtor  teh. posoda za pridobivanje zlasti jekla z vpihavanjem zraka, kisika:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kresálo  priprava, navadno jeklena, s katero se tolče, drgne po kresilu:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
krížavec  1. zool. pajek, ki ima na zadku več belih lis v obliki križa, Aranea diadema:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
macafízelj  nar. 1. nav. mn. svaljek {iz krompirjevega testa}:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
mahízem  filoz. filozofska smer, po kateri je svet skupek subjektivnih občutkov; empiriokriticizem; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
makéta  predmet, izdelan za ponazoritev, prikaz obravnavanega objekta, naprave, v zmanjšanem merilu:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
maltéški  v zvezah: film. malteški križ vrtljiva zaslonka v kinoprojektorju ali snemalni kameri; rel. malteški križ križ z zarezami na koncu krakov; malteški viteški red viteški red, ki se ukvarja zlasti s strežbo bolnikov; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
martenzít  metal. prenasičena trdna raztopina ogljika v jeklu, ki nastane pri hitrem ohlajanju; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
martinárna  jeklarski obrat z martinovkami:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
martínovka  metal. peč za pridobivanje jekla iz surovega železa, pri kateri zgorevalni plini neposredno ogrevajo vložek:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
martínski  metal., v zvezah: martinski postopek postopek za pridobivanje jekla v martinovki; martinska peč martinovka; martinsko jeklo jeklo, ki se pridobiva v martinovki; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
minêr  delavec, ki razstreljuje skale, objekte:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mladíka  enoletni poganjek lesnate rastline:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
modêrna  um. umetnostna smer ob koncu 19. stoletja, za katero je značilen zlasti subjektivizem:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mogòč  1. ki glede na objektivne okoliščine lahko je, obstaja:; prid., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
móst  1. objekt, po katerem vodi pot čez globinske ovire:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
móžen  ki glede na objektivne okoliščine lahko je, obstaja; mogoč:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
načrtoválec  knjiž. kdor zasnuje, izdela načrt za kak objekt, področje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nadhòd  mostu podoben objekt za prehod pešcev nad cesto, železniško progo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nadvòz  mostu podoben objekt za prehod vozil nad cesto, železniško progo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naogljíčiti  metal. dodati jeklu ogljik:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
narísen  geom., v zvezi narisna ravnina navadno navpična projekcijska ravnina:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naskòk  1. nenaden silovit vojaški napad iz neposredne bližine, zlasti na posamezen vojaški objekt, manjšo skupino nasprotnikovih vojaških sil:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèpristrásten  zastar. nepristranski, objektiven:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oblégati  1. biti razporejen okrog branjenega mesta, objekta in si prizadevati osvojiti ga:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
očíšče  geom. točka na projekcijski ravnini, ki nastane s pravokotnim projiciranjem projekcijskega središča na to ravnino:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odméti  nar., navadno kot deležnik na -l odjekniti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odráslek  redko mladika, poganjek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odrástek  1. mladika, poganjek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ognjílo  star. priprava, navadno jeklena, s katero se tolče, drgne po kresilu; kresalo:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ogródje  1. kar nosi, povezuje napravo, objekt in daje osnovno obliko:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
okalíti  razbeljeno jeklo hitro ohladiti v vodi ali olju:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
omréžje  1. s prilastkom poti, kanali, napeljave s pripadajočimi objekti na določenem področju:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
operácija  1. zdravniško dejanje z namenom odstraniti oboleli, poškodovani organ, tujek ali vzpostaviti normalno delovanje poškodovanega organa:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki islovar
operírati  1. nedov. in dov. z zdravniškim dejanjem odstraniti oboleli, poškodovani organ, tujek ali vzpostaviti normalno delovanje poškodovanega organa:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
opravičeváti  1. z navajanjem objektivnih vzrokov delati, da je razumljivo, možno; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
opravíčiti  1. z navajanjem objektivnih vzrokov narediti, da je razumljivo, možno; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ornamêntik  um. kdor oblikuje ornamente ali krasi z njimi predmete, objekte:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ornamentírati  delati ornamente na predmetih, objektih:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pájček  ekspr. manjšalnica od pajek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pajčevína  1. nit, skupek na določen način razporejenih niti, ki jih dela pajek:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pájkec  manjšalnica od pajek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
parnásovec  lit. predstavnik smeri v francoskem pesništvu v drugi polovici 19. stoletja, ki je odklanjala romantiko in zagovarjala objektivnost, strogo obliko:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
perspektivízem  filoz. idealistični nauk, po katerem je vse spoznanje odvisno od osebnega stališča spoznavajočega subjekta; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
plinifikácija  publ. zgraditev, gradnja objektov, naprav za dovod in uporabo plina:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
podzídati  1. napraviti zid pod obstoječim zidom ali kakim drugim gradbenim objektom:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
podzidávati  1. delati zid pod obstoječim zidom ali kakim drugim gradbenim objektom:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ponedéljkov  nanašajoč se na ponedeljek:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ponedéljski  nanašajoč se na ponedeljek:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
porúšiti  1. s silo narediti, da zlasti objekt, objekti razpadejo na dele, kose:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
poséstvo  zemljišče, navadno z ustreznimi objekti, kot gospodarska enota:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prebijáč  teh. stožčast jeklen klin za delanje lukenj:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prebijálo  teh. stožčast jeklen klin za delanje lukenj:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prèdizméra  nav. mn., grad. po gradbenem načrtu narejen izračun količin gradiva, dela, potrebnega za gradnjo objekta:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prèdléča  fot. leča, ki se namesti na objektiv za snemanje bližnjih predmetov:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
predvajálec  knjiž. kdor dela s kinoprojektorjem, kinooperater:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prekalíti  s kaljenjem doseči največjo možno trdoto jekla:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prekaljeváti  s kaljenjem dosegati največjo možno trdoto jekla:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pristrásten  knjiž. pristranski, neobjektiven:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pristrástje  knjiž. pristranskost, neobjektivnost:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pristrástnost  knjiž. pristranskost, neobjektivnost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pritiklína  nav. mn. 1. manjši prostor, objekt, ki po funkciji spada k večjemu prostoru, objektu:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
projicírati  1. geom. s projicirnimi žarki skozi točke tvorbe presekati projekcijsko ploskev:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
projicíren  geom., v zvezah: projicirni žarek žarek skozi projekcijsko središče in točko, ki je projicirana; projicirna premica premica skozi projekcijsko središče; projicirna ravnina ravnina skozi projekcijsko središče; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
provizórij  knjiž. 1. zgradba, objekt, zgrajen za začasno uporabo, navadno manj kvaliteten:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
púdlati  nekdaj pridobivati jeklo iz surovega železa v napol staljenem stanju; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razkalíti  narediti, povzročiti, da kaljeno jeklo ni več {tako} trdo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razogljíčiti  metal. odstraniti, odvzeti ogljik iz jekel in zlitin; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razrúšiti  1. s silo narediti, da zlasti objekt, objekti razpadejo na dele, kose:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
rèambulácija  geod. nova izmera zemljišča, vzpetine, zlasti zaradi novih mej, objektov; ponovna izmera, obnova izmere:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
refráktor  fiz. astronomski daljnogled, ki ima za objektiv lečo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
rezalíšče  navt. kraj, prostor za rezanje železnih, jeklenih delov ladje:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
romántika  1. evropska umetnostna smer v prvi polovici 19. stoletja, ki poudarja zlasti subjektivnost, čustva, domišljijo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
rúšiti  1. s silo delati, da zlasti objekt, objekti razpadejo na dele, kose:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
sét  prtiček, na katerega se postavi posoda za serviranje hrane eni osebi; pogrinjek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
Síemens-Martínov  metal., v zvezi Siemens-Martinova peč peč za pridobivanje jekla iz surovega železa, pri kateri zgorevalni plini neposredno ogrevajo vložek; martinovka; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
situírati  1. arhit. določiti kraj, prostor za postavitev gradbenega objekta:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
skalíti  razbeljeno jeklo hitro ohladiti v vodi ali olju:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
soséska  1. zaokrožen stanovanjski del v mestu z objekti, potrebnimi za vsakdanje življenje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sprínterica  nav. mn., šport. obuvalo z jeklenimi konicami na podplatih, zlasti za tek:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
stádion  prostor za športna tekmovanja, športne prireditve z ustreznimi objekti, napravami in tribunami za gledalce:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
stávba  1. objekt, ki ima stene in streho:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stavbár  nekdaj kdor je usposobljen za načrtovanje večjih objektov, vodenje in opravljanje zahtevnih del pri njihovi gradnji:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
stereográfski  geogr., navadno v zvezi stereografska projekcija kartografska projekcija, pri kateri se oddaljenosti med vzporedniki proti robu projekcije večajo, ekvator in srednji poldnevnik pa sta ravna in se pravokotno sekata; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
súbnormála  geom. pravokotna projekcija odseka normale na abscisno os; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
súkanček  nav. mn., gastr. droben svaljek iz moke in jajc za zakuho:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svetlôbnost  fot. prepustnost objektiva za svetlobo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šéd  grad. streha, zlasti pri industrijskih objektih, ki ima v prerezu obliko trikotnikov, četrtin kroga:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šédast  grad., navadno v zvezi šedasta streha streha, zlasti pri industrijskih objektih, ki ima v prerezu obliko trikotnikov, četrtin kroga:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šínk  pog. šinjek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
širokokóten  film., fot., v zvezi širokokotni objektiv objektiv, pri katerem je goriščna razdalja manjša od diagonale formata negativa:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
špárgelj  pog. sredozemska kulturna rastlina ali njen užitni mesnati poganjek; beluš:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
tarantéla  1. zool. velik, rjav strupen pajek, živeč v Sredozemlju, Lycosa tarentula:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
télefotografíja  fot. fotografija, ki nastane pri fotografiranju s teleobjektivom:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
téleposnétek  knjiž. posnetek s teleobjektivom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
têmelj  1. nosilni del kakega gradbenega objekta, navadno v zemlji:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
terminál  1. kraj, prostor z objekti, napravami za sprejem, odpravo ali pretovor blaga, potnikov na začetku, koncu prometne poti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si islovar
Thómasov  v zvezah: agr. Thomasov fosfat fosfatno umetno gnojilo iz zmlete žlindre; metal. Thomasov konvertor z bazičnim, v ognju obstojnim gradivom obzidana peč za izdelovanje jekla iz surovega železa; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA