besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: jed   zadetki: 819-918


cvrtína  nar. jed, zlasti iz stepenih jajc, ocvrta na maščobi; cvrtje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
cvŕtje  jed, zlasti iz stepenih jajc, ocvrta na maščobi:; s, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si wiki
cvrtnják  1. jed iz jajčnega testa, ocvrta na maščobi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
čánkar  med. razjeda, ki jo povzročajo nekatere spolne bolezni:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
čír  med. razjeda na koži ali sluznici:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
čoko  prid. neskl., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Najljubši dan mi je OH - mi ni treba mislit, kaj bo mož jedel (v bistvu mi ni treba, da se meni sline cedijo, ko kuham zanj), pa še zvečer me čoko toritica čaka.
čórba  slabš. slaba redka jed, navadno juha:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
črvína  redko črvojedina:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
črvív  1. razjeden od črvov:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
daikon  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: V vsakdanjem življenju je za vsakega posameznika lahko uporabna in nujna razdelitev hrane v pet osnovnih skupin, po modrosti Pet tokov Jin in Jang in sicer: I. Ogenj 9: Koruza, velikolistnato sočivje, ohrovt kolard, repa daikon, radič, pražena jed, pohanje v globokem olju; sadje, sladkor, pečeni izdelki iz moke, maščoba, olje. Grenek okus ...
davenportski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: se nanaša na Davenport: S konca 19. stoletja, ko je bilo pomorsko trgovanje v istrskih mestih že močno utečeno, so porcelanasti servisi in jedilni pribori, večinoma angleškega - davenportskega izvora.
dekomisija  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ker je obstajala bojazen, da bo ta problem ostal nerešen tudi po prenehanju obratovanja NEK in da bodo vsi radioaktivni odpadki ostali v Krškem, na jedrskem objektu pa ne bo izvršena dekomisija, je skupina poslancev v letu 1993 pripravila zakon, ki naj bi ta problem rešil.
delikatésa  1. zelo okusna, izbrana jed:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
demagnetiziranje  s, vir: I; povezave: najdi.si Primer: In zakaj bi sploh bilo potrebno neprestano demagnetiziranje??
demodikoza  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Največkrat so vzrok različne alergije, včasih zajedalci (demodikoza), motnje pri delovanju hormonskih žlez, prirojena slaba odpornost živali in mnogo drugih.
denopatija  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Bolezni želodca in dvanajstnika: kronična razjeda želodca ali dvanajstnika s pogostimi recidivi, hujšanjem in funkcionalnimi motnjami; težja erozivna gastroduo-denopatija in stanja po operativnih posegih na želodcu ali dvanajstniku s posledičnimi funkcionalnimi motnjami, pri stomalni razjedi, anastomozitisu ter erozivnem hemoragičnem gastritisu krna želodca in različnih postresekcijskih sindromih.
denotiranje  s, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Prva "kršitev" je širitev stavčnega vzorca s prislovnim določilom načina, zasedeno z besedo sopihaje, ki skuša v bralcu z denotiranjem pospešenega dihanja --- kot posledici strme poti seveda --- še povečati občutek nepraktičnega ravnanja naših prednikov, druga pa stavčni prilastek, ki razširja samostalniško jedro prislovnega določila kraja (ceste): v njem imajo številni izrazi, ki izražajo izredno izpostavljenost ceste in konotirajo težavnost njene gradnje, enako prepričevalno vrednost.
desêrt  jed, ki se ponudi po glavni jedi v dnevnem obroku, poobedek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
desnoprilastkoven  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Med desnoprilastkovnimi samostalniškimi terminološkimi besednimi zvezami se v matematiki pojavljajo samo besedne zveze z rodilniškim desnim prilastkom, in sicer največkrat s pomenom splošne svojilnosti, npr. osnova logaritma, mreža telesa, in ob glagolniškem in izglagolskem jedru, npr. eliminacija neznanke, nastajanje enačbe.
detrit  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Prehrana: nekateri jedo suspenzijo iz detrita in planktonskih organizmov.
devterón  fiz. jedro devterija, zgrajeno iz protona in nevtrona; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
dezoksi  prid. neskl., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Jedro vsebuje informacije o strukturi in delovanju celice, ki je zapisana v dezoksi-ribonukleinski kislini (DNK).
dibromo  prid. neskl., vir: I; povezave: najdi.si Primer: BRUMEN, Milan. Študij temperaturne odvisnosti frekvence jedrske kvadrupolne resonance v 3,5-dibromo-L-tirozinu in 3.5-dijodo-L-tirozinu : diplomsko delo. Ljubljana: [M.Brumen], 1976. 34 f.
dietilkarbamazin  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Lajšanje groteskne nadloge elefantiaze - oteklosti, ki ponavadi prizadene modnik ali noge in je posledica okužbe z zajedalcem Wuchereria bancrofti - je življenjsko delo Geruse Dreyer, dr. med. Dr. Dreyerjeva, ki dela v Centro de Pesquisas Aggeu Magalhaes-Fiocruz v brazilskem Recifeju, je revolucionarno spremenila zdravljenje filarioze, potem ko je z ultrazvokom dokazala, da dietilkarbamazin uniči zajedalca (Am J Trop Med Hyg. 1994;50: 753-757).
diglicerid  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: SESTAVA: Rastlinska olja, voda, rastlinska olja (strjena), sol, emulgator (mono in digliceridi jedilnih maščobnih kislin, mono in digliceridi estra citronske kisline od jedilnih maščobnih kislin), sredstvo za kisanje citronska kislina, sredstvo za konzerviranje kalium sorbat, aroma, barvilo ß - karotin.
dikariotski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Pri njih dvojedrni (dikariotski) sekundarni micelij proizvede basidiokarp (t.j. gobo) kjer prihaja do singamije med jedri celic v soseščini na lističih.
dikrocelioza  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Pri zajedavskih boleznih gre v večini primerov za mešano invazijo (47,6%); ugotovljeni so bili naslednji zajedavci: Trichostrongylidae, Protostrongylidae, Nematodirus, Paramphistomum cervi, Strongyloides, Eimeria spp.; v nekaj primerih je šlo za čiste zajedavske invazije in ugotovljene so bile naslednje parazitoze: trihostrongilidoza, kokcidioza, fascioloza, cisticerkoza, monezioza in dikrocelioza.
diktiotenski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Iz mirujočega diktiotenskega stadija profaze (GV oocit) preide jedro v metafazo prve (M I oocit) in nato v metafazo druge redukcijske delitve (M II oocit), ko počaka na združitev s semenčico.
dioneja  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Nekatere mesojedke (dioneja, saracenije) živijo na takih področjih, kjer v poletni vročini zagori trava.
diploidnost  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: ... našteje in opiše celične organele (vakuola, plastid, mitohondrij, ribosom, celično jedro, haploidnost, diploidnost) ...
diskoloriran  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Včasih se pojavijo sledovi temno rjavo, progasto obarvane jedrovine, ki pomeni diskoloriran les.
diskvalificiranje  s, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ja od kdaj pa je zdaj navajanje lastnih mislih nekoga istočasno njegovo osebnostno diskvalificiranje?
disulfit  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: S pomočjo lupe, sem prebral zapis v drobni pisavi: Sestavine: hren, voda, rastlinsko olje, sladkor, jedilna sol, mlečne beljakovine, stabilizator: guar guma, ksantan, rožičeva moka, kislina: citronska kislina, antioksidant: Na-disulfit...
dogajansko  prisl., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Nekatere novele so bolj dogajansko razpršene, druge imajo trdnejše fabulativno jedro.
dolgolamelen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Neostik dvokomponentna poliuretanska lepila se uporabljajo za: lepljenje vseh vrst izolacijskih materialov, lepljenje tankolamelnega in dolgolamelnega parketa, lepljenje različnih oblog na športnih igriščih, lepljenja v ladjedelništvu (tudi samougasljiva).
domlátki  nar. vzhodno pojedina po končani mlačvi:; m mn., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dosipavanje  s, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ker pa projektna rešitev predvideva zasipavanje globokih zajed, ki so skoraj že prebile teren, ki ločuje korito Savinje od obstoječega ribnika Vrbje, je predvideno dosipavanje in formiranje nove brežine s hidravlično ugodnejšo krivino, tako da se ostanki starega zavarovanja ne porušijo, pač pa se z zasipom globokih erodiranih delov s kamnolomsko jalovino nato na celotnem potezu izvede zavarovanje brežine po projektu.
dosoljevanje  s, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Hrano solimo skromno, odvadimo se dosoljevanja ko je jed že na mizi; za boljši okus dodajmo raje več domačih začimb in dišavnic.
dovija  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: dovija - samostanska jedilnica, kuhinja - gr
dovoljenec  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: V Republiki Sloveniji se pripravlja nov Zakon o jedrski in sevalni varnosti, ki bo urejal: ... jasno določena primarna odgovornost dovoljencev za jedrsko in sevalno varnost, pristojbine dovoljencev.
dozorevajoč  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Nastanejo dvojederne celične tvorbe, iz katerih zraste dikariontski micelij, ki se vraste v embrio dozorevajočega zrna, kjer ostane v latentnem stanju.
dozvédeti  -vém; dov., vir: B; povezave: najdi.si. Primer: Kar su kje jedli, kje su se skregali, kar i koliko i kom je kdo kaj dolžen, kdo se če ženite, ktera deklina je košata, i od koga; celo to je vedla, kar sta si tu al tam dva na skrivnem na ušesa povedala; ... pa kako je to vse dozvedla, to je sam bog vedel.
dožétki  nar. vzhodno pojedina po končani žetvi:; m mn., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dráskav  zastar. razpokan, razjeden:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drenč  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Uporabljeno sredstvo je bilo fascoverm plus in sicer v obliki drenča. To je kombinirani sintetični antihelmintik, ki deluje na notranje in zunanje zajedalce pri ovcah in kozah.
dresíren  gastr. s katerim se dresirajo jedi:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dsnk  medm., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: dRNK (dRNA; dRNA) je RNK, ki je podobna DNK; ni identična niti z rRNK, niti s tRNK. Ima veliko molekularno maso, kratko razpolovno dobo in jo najdemo samo v celičnem jedru.
drobčken  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Topla predjed: tudi tokrat njihova značilnost, drobčkeni njoki (seveda doma narejeno) v omaki tržiškega radiča.
drugonivojski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Vrnil jih je na jedro newcastle, tako da se zdaj ponašajo zgolj s 512 KB drugonivojske shrambe.
dúgong  zool. velik rastlinojedi morski sesalec s topim gobcem, Dugong:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvoipolsoben  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: ČE mene vprašate imam predlog za referendum z naslovom: 1. ALI NAJ VSAK OTROK OB ROJSTVU PREJME DVOIPOLSOBNO STANOVANJE? ...
dvokariontski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Nato nastane dvokariontski stadij- združita se moška in ženska hifa; vendar se združita samo celici ne pa tudi jedri.
dvomegabajten  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Edina novost tega, po Intelovi navadi 'skromno' poimenovanega, je dvomegabajtna injekcija tretjenivojskega predpomnilnika v jedro.
dvóústka  zool. v žolčevodu ovc in goveda živeči zajedavec, ki povzroča huda obolenja jeter; veliki metljaj; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvožariščnost  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: ... opredeliti - in se v veliki meri tudi je - je tako imenovana bipolarnost: dvojedrnost ali dvožariščnost politike sploh in parlamenta posebej.
džúveč  gastr. jed iz svinjskega ali ovčjega mesa, zelenjave in riža:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eksarácija  geogr. razjedanje in dolbenje zemeljskega površja z ledeniki; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
éktoparazít  biol. zajedavec, ki živi na površju gostitelja, zunanji zajedavec; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eléktromagnét  teh. priprava z jedrom iz mehkega železa in navitjem, s katero se da dobiti močno magnetno polje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
éndoparazít  biol. zajedavec, ki živi v notranjosti gostitelja, notranji zajedavec; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enolônčnica  preprosta jed iz več vrst živil:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
erodírati  1. geogr. dolbsti, razjedati zemeljsko površino:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
erozíja  1. geogr. dolbenje, razjedanje zemeljske površine, zlasti zaradi delovanja tekoče vode:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
fisíja  fiz. jedrska reakcija, pri kateri se cepijo jedra z veliko atomsko maso in sprošča energija; cepitev:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fítoparazít  bot. rastlina, ki živi kot zajedavec; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
frikasé  gastr. jed iz drobnih kosov navadno telečjega mesa, dušenega v svetli, kisli omaki:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
frtálja  nar. zahodno jed, zlasti iz stepenih jajc, ocvrta na maščobi; cvrtje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
galantín  gastr. belo meso, zvito in napolnjeno z različnimi nadevi, kot hladna jed:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gárje  zelo nalezljiva kožna bolezen ljudi in živali z močnim srbenjem, ki jo povzročajo zajedavci:; ž mn., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
garnírati  okrasiti glavno jed z dodatnimi jedmi, živili, obložiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gastronomíja  spretnost, znanje pripravljanja izbranih jedi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gibánica  gastr. jed iz vlečenega testa v več plasteh z različnimi nadevi, znana v vzhodni in jugovzhodni Sloveniji:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
glád  1. občutek potrebe po jedi; lakota:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gláden  knjiž. ki čuti potrebo po jedi; lačen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
glávnica  bot., v zvezi škrlatno rdeča glavnica glivica zajedavka na rži in nekaterih travah; rženi rožiček; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
glénavica  zool. večji zajedavec, ki se zagrize v ribo in se hrani z njenim mišičjem in drobovjem, Myxine glutinosa; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
glísta  1. nečlenast črevesni zajedavec človeka in živali:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
glíva  1. nav. mn., bot. rastline, ki so brez klorofila in živijo kot gniloživke ali zajedavke, Mycophyta:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
glívica  nav. mn., bot. rastline, ki so brez klorofila in živijo kot gniloživke ali zajedavke, Mycophyta:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gnóma  lit. jedrnato izražena misel, izrek; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gólaž  jed iz kosov mesa, dušenega v začinjeni omaki:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
goséničarka  zool. žuželka, katere ličinke se zajedajo v gosenice in jih tako uničujejo, Tachina; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gostíja  1. nav. ekspr. pojedina, navadno ob kakem pomembnem dogodku:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gostílna  gostinski lokal, v katerem se streže z jedmi in pijačami:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gostíti  streči gostu z jedmi in pijačami:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gratinírati  gastr. že pripravljeno jed peči, da dobi zgoraj skorjo, oskorjiti:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grínja  nav. mn., zool. droben zajedavec, ki sesa rastlinske ali živalske sokove; pršica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grós  knjiž., z rodilnikom večji del, jedro:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
gurmán  kdor ima rad dobre, izbrane jedi in pijače, sladokusec:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
gvanín  kem. sestavina beljakovin v celičnih jedrih, ki se pojavlja v obliki kristalov zlasti v ribjih luskah:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
gvánten  nižje pog., v zvezi gvantna uš zajedavec na človeku, ki se zadržuje v obleki; bela uš; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hidrogénski  voj. nanašajoč se na jedrsko strelivo največje sile:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
histón  biol., kem. v vodi topna bazična beljakovina v celičnem jedru:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hrustávec  nav. mn., gastr. jed v obliki debelejših paniranih in ocvrtih svaljkov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
iperít  kem. bojni plin, ki razjeda sluznico in kožo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izbírčen  ki ima zelo velike zahteve pri izbiri česa, zlasti jedi, pijače:; prid., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izláčniti  nav. ekspr. povzročiti občutek potrebe po jedi:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izlakotíti  1. nav. ekspr. povzročiti občutek potrebe po jedi:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izpodjesti  dov., vir: I; povezave: najdi.si
izpodjésti  1. z jedenjem, grizenjem od spodaj poškodovati, uničiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   219 319 419 519 619 719 819 919 1.019 1.119  


Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA