jájčnik |
1. nav. mn., biol. spolna žleza, ki proizvaja jajčeca:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
jájčnikov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
enojajčnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
|
mehkojajčnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
|
objájčnik |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
adneksitis |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
adneksitis: vnetje jajčnikov in jajcevodov
|
cistica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zaradi suma na prisotnost policističnih jajčnikov sem obiskala svojega ginekologa, ki je opravil notranji UZ in potrdil prisotnost večjega števila cistic na obeh jajčnikih, na desnem pa je odkril eno večjo cisto.
|
citoreduktiven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V zadnjih desetletjih je videti opazen napredek v boljšem razumevanju biologije raka jajčnikov, ugotavljanju genetskih osnov hereditarnega raka, izboljšani diagnostiki, natančnejšem določanju stadija, vlogi citoreduktivne kirurgije in učinkovitejši kemoterapiji.
|
jajcevòd |
biol. cevast organ, po katerem gre jajčece iz jajčnika:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
jájčnica |
zlasti v ruskem okolju cvrtje, jajčnik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ovárij |
nav. mn., biol. spolna žleza, ki proizvaja jajčeca; jajčnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ovulácija |
biol. sprostitev dozorelega jajčeca in njegova izločitev iz jajčnika:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
teratóm |
med. prirojeni tumor, navadno v jajčnikih ali modih, iz tkiv, ki jih normalno v teh organih ni:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|