|
dousposabljanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za povečanje konkurenčne sposobnosti podjetij v Podravju pripravlja različne programe preusposabljanja in dousposabljanja zaposlenih in brezposelnih.
|
|
dousposabljati |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po drugi strani analize kažejo na povečanje števila ur naravoslovja, ki ga lahko ob opravljenem izpopolnjevanju poučujejo med drugim tudi učitelji biologije, na povečan obseg ur zemljepisa in zgodovine, ki ga bodo v večjem deležu lahko pokrili presežki pri spoznavanju družbe, letno povečan obseg ur tujih jezikov (tudi na račun zgodnjega poučevanja tujih jezikov na razredni stopnji), za kar se učitelji razrednega pouka že dousposabljajo.
|
|
dovajáč |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
dovajálec |
-lca; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dovajálen |
ki se uporablja za dovajanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovajálka |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dovajan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Torej, naš cilj je zagotoviti pretok zraka, ki se bo začel na spodnjem sprednjem delu ohišja, kjer bo v ohišje dovajan mrzel zrak, preko naših komponent, kjer se bo segrel in dvignil ter ga kot topel zrak končno tudi odstraniti iz ohišja.
|
|
dovájanje |
glagolnik od dovajati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovájati |
povzročati prehajanje, zlasti plina ali tekočine k čemu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovečérjati |
povečerjati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
dovija - samostanska jedilnica, kuhinja - gr
|
|
dovóljati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dovôžnja |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
dozácija |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dozifleksija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zagotavlja imobilizacijo stopala in gležnja pri 0°, 10° ali 20° plantarfleksije, kot tudi omejeno gibanje po 7,5° od 45° plantarfleksije do 30° dozifleksije.
|
|
dozimetríja |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
wiki
|
|
dozvánjati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
dožetnják |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dóžinja |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
doživljáj |
1. kar kdo doživi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doživljájček |
ekspr. manjšalnica od doživljaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doživljájen |
-jna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
doživljájev |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
doživljájnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
doživljajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Onstran učenjaštva je lahko človek tudi videc in modrijan ter doživljajoč s sočlovekom in ustvarjajoč človek v sebi.
|
|
doživljájski |
knjiž. nanašajoč se na doživljanje ali doživljaje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doživljajskopedagoški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zbornik, za katerega so prispevke spisali udeleženci, je na 300 straneh združil bogate izkušnje družboslovnega, doživljajskopedagoškega, naravoslovnega in športnega področja s šol v naravi.
|
|
doživljajskost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zato je izpostavljeno kot merilo občečlovečnosti vrednot "...vso zgodovinsko pozitivno civilizacijsko, kulturno, duhovno izročilo in dediščino človeštva, vso njegovo doživljajskost in spiritualnost, religijskost, filozofičnost ter vso spoznano in sprejeto moralnost in etičnost." (Pediček, 1994b str. 174)
|
|
doživljálen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
doživljan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ob psalmski simboliki srce, oko, doživljani tudi na najvišji ravni povsem konkretno, so odprta vrata v svet staroorientalske miselnosti, ki je bila v očeh vseh pristnih pesnikov psalmov samo nikoli dokončno izpeta hvalnica stvarstva.
|
|
dožívljanje |
glagolnik od doživljati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dožívljati |
1. v življenju prihajati do česa, biti {večkrat} deležen česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doživljávec |
-vca; m, vir: B; povezave:
|
|
drageríja |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dragíja |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
draginija |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dragínja |
gospodarsko stanje, ki ga povzročijo visoke cene materialnih dobrin:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dragínjar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
dragónja |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dragúlja |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dragúljar |
kdor izdeluje ali prodaja nakit in drage kamne:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
draguljarjev |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
draguljarka |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
draguljárna |
trgovina z nakitom in dragimi kamni:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
draguljárnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dragúljarski |
nanašajoč se na draguljarje ali draguljarstvo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dragúljarstvo |
izdelovanje ali prodajanje nakita in dragih kamnov; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dragúljast |
ki je iz draguljev:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drája |
medm., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drájada |
medm., vir: B; povezave:
|
|
drájar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
drájdja |
medm., vir: B; povezave:
|
|
drájlalalájlaja |
medm., vir: B; povezave:
|
|
drájtijatjòm |
medm., vir: B; povezave:
|
|
dralilája |
medm., vir: B; povezave:
|
|
dramaterapija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Program: Različni načini branja in branje različne literature, poskusili bi z dramaterapijo in ustvarjalnim pisanjem ter si ogledali CTK in NUK.
|
|
dramatizácija |
1. glagolnik od dramatizirati:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dramaturgíja |
nauk o zgradbi, načinu pisanja in uprizarjanja dramskih del:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dramaturginja |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dramatúrškoustvarjálen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
dramedija |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drámjak |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
dramlja |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Žveglja je predhodnica flavte; dramlja pa nekakšno brenkalo, ki ga držimo z zobmi.
|
|
draperíja |
nav. mn. okrasna nagubana, nabrana zavesa ali prevleka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dráslja |
geogr. vdolbina, kotanja, ki nastane zaradi vrtinčenja proda v rečni strugi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dražljáj |
vpliv, spodbuda, ki povzroči reakcijo organizma:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dražljajen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dražljájev |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dražljájski |
nanašajoč se na dražljaj:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dražljáti |
-ám; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dregljáj |
rahel sunek s koncem česa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dreja |
medm., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drejadròm |
medm., vir: B; povezave:
|
|
drekaríja |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drêkpresíja |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
drélija |
medm., vir: B; povezave:
|
|
dremljàj |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dremljati |
nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dremljávka |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drencljánje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
drencljáti |
ekspr., redko drncati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drenjálen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
drénjanje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drénjati se |
pog. stati ali s težavo se premikati v množici ljudi; gnesti se, prerivati se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drenúlja |
plod drena:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drenuvlján |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
drepljáti |
-ám; nedov., vir: B; povezave:
|
|
drevesnják |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
drevljánski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
drevnjáča |
redko drvača, drvarica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drevnják |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
drezljáj |
rahel sunek s koncem česa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drežnjálo |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drežnjáriti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
|
|
drežnjáti |
ekspr. godrnjati, sitnariti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕglja |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drgljáj |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drgljáti |
redko narahlo drgniti, praskati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drgúlja |
agr. orodje za okopavanje s premakljivim, na obeh straneh nabrušenim rezilom; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drhtljáj |
rahel tresljaj, zlasti od vznemirjenja ali mraza:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
5.001 5.101 5.201 5.301 5.401 5.501 5.601 5.701 5.801 5.901 
