|
zasteklár |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
zastekljeválec |
kdor se poklicno ukvarja z zastekljevanjem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastír |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
zastírka |
agr. kar se uporablja za pokrivanje zemlje, zlasti okrog sadnega drevja, da se zavarujejo korenine ali plodovi; steljivo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastòj |
1. prenehanje premikanja naprej in ostajanje kje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastopíti |
knjiž., z dajalnikom, navadno v zvezi zastopiti pot zastaviti, zapreti komu pot tako, da se stopi predenj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zastópstvo |
1. dejavnost opravljanja pravnih poslov za druge:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastraševáti |
z namernim vzbujanjem strahu delati, povzročati, da se koga odvrne od kakega dejanja, dela:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastrašíti |
z vzbuditvijo strahu narediti, povzročiti, da se koga odvrne od kakega dejanja, dela:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zastrupljeválec |
kdor zastruplja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastrupljeválnica |
stavba, prostor za zastrupljanje koga:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastrupljevánje |
zastrupljanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastrupljeváti |
zastrupljati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastúditi |
knjiž., z dajalnikom zagnusiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasuvanje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zasužnjeváti |
1. delati, da je kdo suženj, da opravlja suženjska dela:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasúžnjiti |
1. narediti, da je kdo suženj, da opravlja suženjska dela:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasvojevanje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zašájtati |
nižje pog. zapeljati, zavoziti vstran:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaškíliti |
nepravilno obrniti zrklo glede na smer gledanja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašklepetáti |
dati kratke, odsekane glasove ob udarjanju enega dela ob drugega; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašklopotáti |
ekspr. 1. dati odsekane, navadno enakomerne glasove zaradi udarcev, delovanja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaškrípati |
1. zaradi trenja, drgnjenja dati kratke, visoke glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zaštrléti |
1. štrleč se pojaviti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatéga |
navt. jeklena vrv za utrditev jamborov; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatégel |
ki je iz glasov, tonov, ki trajajo dalj, kot je normalno:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zategnenje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zatékati |
1. postajati po obsegu večji zaradi poškodbe ali bolezni:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatém |
1. izraža, da se dejanje zgodi v času po predhodnem dejanju:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatemnévati |
postajati {bolj} temen:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatemníti |
1. z zakritjem narediti, da kaj ne prepušča, ne oddaja svetlobe:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatemnjeváti |
1. z zakrivanjem delati, da kaj ne prepušča, ne oddaja svetlobe:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatesníti |
zapreti, zmanjšati reže, da tekočina ne uhaja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatesnjeváti |
zapirati, zmanjševati reže, da tekočina ne uhaja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatìč |
1. podolgovat predmet, ki se kam zatakne, da spaja, povezuje dva dela, elementa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatírati |
1. delati, povzročati, da kaj škodljivega na določenem mestu ali v celoti preneha obstajati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatišanje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zatléskati |
1. dati kratke, svetle glasove ob ploskem udarjanju, zadevanju ob kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zató |
I. 1. izraža vzrok dejanja, znan iz predhodnega besedila:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatólči |
1. s tolčenjem, udarjanjem spraviti v kaj tako, da ni višje od površine česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrdílo |
1. izjava, da je ali da bo povedano zatrdno res, uresničeno:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrdítev |
glagolnik od zatrditi, izjaviti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrepetáti |
1. stresti se od vznemirjenja ali mraza:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatréskati |
1. brezoseb. povzročiti močne poke ob razelektritvi ozračja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrésti |
narediti, povzročiti, da se kaj sunkovito, hitro premika, navadno sem in tja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatréti |
1. narediti, povzročiti, da kaj škodljivega na določenem mestu ali v celoti preneha obstajati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrmogláviti |
ekspr. z besedami, dejanji pokazati trmoglavost, trmo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatŕzati |
sunkovito se premakniti zaradi nehotenega skrčenja mišice, mišic:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatŕzniti |
sunkovito se premakniti zaradi nehotenega skrčenja mišice, mišic:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatúhtati |
pog. začeti premišljati, razglabljati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaudáriti |
redko začeti zaudarjati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaujéti |
-jámem; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zaukázati |
star. izraziti voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje; ukazati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zaukazováti |
star. izražati voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje; ukazovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaumje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zaupljív |
1. ki {rad} zaupa, verjame:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaúpnik |
1. zaupen prijatelj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaušésen |
ki je, se nahaja za ušesom:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavál |
petr. kamnina, ki nastane pri vdoru magme v zemeljsko skorjo; intruzija, lakolit; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavaljênec |
ekspr. valjasto debel človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavaljúh |
slabš. valjasto debel človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavaroválnica |
organizacija, ki opravlja zavarovanje oseb in premoženja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavaroválničar |
-ja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zavarovalnína |
dajatev, storitev zavarovalnice, določena v zavarovalni pogodbi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavaroválništvo |
dejavnost, ki se ukvarja z zavarovanjem oseb, premoženja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavaroválstvo |
dejavnost, ki se ukvarja z zavarovanjem oseb, premoženja in s socialnim zavarovanjem:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavdáti |
z dajalnikom 1. star. zastrupiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavédati se |
1. biti v duševnem stanju, v katerem se neposredno ve za svoje obstajanje in svoja duševna stanja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavéden |
1. ki se zaveda svoje pripadnosti kaki skupnosti, nazoru in to tudi javno kaže, izraža:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavédeti se |
1. zbuditi se iz stanja brez zavesti, zavedanja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavésen |
navt., z zvezi zavesna ladja ladja, ki je z zadnjim delom preveč ugreznjena; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavést |
1. sposobnost koga, da se zaveda svojega obstajanja in svojih duševnih stanj:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavestje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zavéšati |
knjiž. 1. zagrinjati z zaveso:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaveščanje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zavetíščar |
-ja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zavétništvo |
1. rel. vloga, dejavnost zavetnika:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavezanje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zavézar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
zavéznikar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
zavibrírati |
zanihati, zatresti se s kratkimi, hitrimi nihaji, tresljaji:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavíhati |
narediti, da se del ob robu, koncu lokasto ali pod kotom usmeri iz prvotnega položaja navzgor, navzdol:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavihovanje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zavihováti |
delati, da se del ob robu, koncu lokasto ali pod kotom usmerja iz prvotnega položaja navzgor, navzdol:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavihráti |
1. viseč se začeti neurejeno, vijugajoče gibati zaradi hitrega premikanja zraka:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavírati |
redko začenjati vreti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavítar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
zavítek |
1. določena večja količina navadno istovrstnih predmetov v ovoju, škatli:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavítje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zavlačeváti |
1. delati, povzročati, da traja kaj dalj časa, kot se predvideva, pričakuje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
závod |
1. delovna organizacija za opravljanje določene dejavnosti, katere namen ni pridobivanje dobička:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavogálar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
zavohanje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zavójen |
ki je za zavijanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavojeválec |
knjiž. osvajalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavojeválen |
knjiž. osvajalen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavojeválski |
knjiž. osvajalski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavojevátelj |
star. osvajalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavojnína |
knjiž. kar se rabi za zavijanje, zaščito blaga ali izdelkov; embalaža:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavóženost |
pog., ekspr. stanje česa, kar je zaradi napačnega vodenja, delovanja v slabem, neugodnem položaju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
53.226 53.326 53.426 53.526 53.626 53.726 53.826 53.926 54.026 54.126 
