zapljúnkarica |
knjiž. velika muha, ki leže jajčeca v meso; mesarska muha:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaplojeváti |
redko zaplajati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapogíbati |
1. dajati del zlasti ob koncu česa v tak položaj, da na drugem delu tega leži ali tvori z njim kot:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapojíti |
nar. opijaniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapolníti |
1. s kako snovjo narediti, da prazen prostor v čem, med čim preneha obstajati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapolnjeváti |
s kako snovjo delati, da prazen prostor v čem, med čim preneha obstajati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapomnjeváti si |
zapominjati si:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapóna |
1. priprava za zapenjanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapónka |
priprava za zapenjanje, navadno oblačil:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapónkar |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zaporéden |
1. ki leži, se nahaja za drugim:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaporédkar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
zapovŕsten |
1. ki leži, se nahaja za drugim:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapravljív |
ki rad zapravlja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaprédanje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zaprédati |
1. ovijati, obdajati z izločenimi nitmi, s pajčevino:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaprégati |
pripenjati vprežno žival z vprežno opremo k vozu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaprepáščati |
neustalj. neprijetno presenečati, osupljati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapriséga |
1. javna, po določenem postopku dana obljuba ravnati se po načelih, navedenih v izjavi; slovesna izjava:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaprosílo |
jur. prošnja pravosodnega, upravnega organa drugemu organu zlasti za pravno pomoč:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaprositelj |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
zaprošanje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
zapŕsje |
zool. zadnji člen oprsja pri nekaterih žuželkah:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapŕtek |
1. jajce z razpadajočo, pokvarjeno vsebino:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zaprtotrósnica |
nav. mn., bot. glive, pri katerih nastajajo trosi v trosovniku, Ascomycetes:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapuščênje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
|
zapuščínar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
zár |
v muslimanskem okolju dolgo, široko vrhnje oblačilo muslimank z ogrinjalom za glavo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zarást |
gozd. razmerje med dejansko in normalno količino lesa na določeni površini gozda pri določeni starosti ali debelini; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaraščenje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
zardênje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zardéti |
1. dobiti rdečkasto barvo zlasti lic zaradi razburjenja, razgretosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zardévati |
dobivati rdečkasto barvo zlasti lic zaradi razburjenja, razgretosti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaredje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
zarés |
1. izraža, da kaj je, se dogaja v stvarnosti in ni le navidezno:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zarésen |
ekspr. 1. ki je, se dogaja in ni rezultat izmišljanja, domišljije; resničen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zarípel |
ki ima zaradi razburjenja, razgretosti zelo rdeč in napet obraz:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zarisanje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
zaritje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
zarivanje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
zarjéti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zárjica |
ekspr. manjšalnica od zarja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zarníce |
knjiž., navadno v zvezi zarnice igrajo bliska se v daljavi; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zarobántiti |
ekspr. izraziti jezo, nejevoljo z glasnim govorjenjem, preklinjanjem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaróčati se |
slovesno, pred pričami medsebojno si obljubljati poroko:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaródek |
1. biol. iz oplojene jajčne celice nastajajoč organizem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zarodíti |
1. začeti dajati sadeže, plodove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zarotoválec |
po ljudskem verovanju kdor izgovarja določene besede, dela določene kretnje, da se kaj hudega odvrne, da kaj izgubi moč:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zarotovánje |
1. po ljudskem verovanju izgovarjanje določenih besed, delanje določenih kretenj, da se kaj hudega odvrne, da kaj izgubi moč:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaroženévanje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zasáčiti |
1. dobiti koga pri nedovoljenem dejanju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasebje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
zasébnik |
1. kdor ima lastna proizvajalna sredstva in jih uporablja ter se s tem preživlja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasébništvo |
1. obstoj, dejavnost zasebnikov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaséči |
1. navadno z dajalnikom odvzeti premoženje ali del premoženja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaségati |
1. navadno z dajalnikom odvzemati premoženje ali del premoženja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaséka |
prekajena ali neprekajena sesekljana, grobo mleta začinjena slanina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasekávati |
1. z udarjanjem z ostrim predmetom delati zarezo, odprtino v kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasekoválen |
mont. ki se uporablja za zasekovanje premoga, rude:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasekováti |
1. z udarjanjem z ostrim predmetom delati zarezo, odprtino v kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasektášiti |
nav. slabš. zaradi sektašenja priti v nasprotje z vrednotami, priznanimi v določeni družbi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasévanje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zasíganje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zasíniti |
knjiž. 1. nenadoma se pojaviti, prikazati zaradi lastne svetlosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasípnica |
agr. jama za shranjevanje korenja, repe čez zimo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaskomínati |
brezoseb. 1. dobiti kratkotrajen neprijeten občutek vzdraženosti, rahlega skelenja v zobeh ob zaužitju kake jedi, zlasti zelo kisle, trpke:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaskrbéti |
brezoseb. začutiti nemir, tesnobo zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaskrbljeváti |
publ. vzbujati skrb, vznemirjati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaskrbljív |
publ. skrb vzbujajoč, vznemirljiv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaslúga |
1. za človeka, skupnost pomembno, vredno dejanje, ravnanje, ki daje komu pravico do {javnega} priznanja, nagrade:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaslúgar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
zaslutíti |
1. na osnovi nedoločnih razlogov dobiti občutek, spoznati, da je, obstaja, se bo zgodilo zlasti kaj neprijetnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaslúžek |
1. kar se zasluži z opravljanjem kakega dela, službe, navadno denar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaslúžen |
1. ki si je s pomembnimi, vrednimi dejanji, ravnanjem pridobil pravico do {javnega} priznanja, nagrade:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaslužênje |
knjiž. 1. pravica do {javnega} priznanja, nagrade, ki si jo kdo pridobi s pomembnimi, vrednimi dejanji, ravnanjem:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaslúžkar |
1. ekspr. kdor opravlja kako delo, dejavnost zlasti zaradi zaslužka:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaslúžkarstvo |
ekspr. opravljanje kakega dela, dejavnosti zlasti zaradi zaslužka:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasméjčkati se |
otr. zasmejati se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasmíliti se |
z dajalnikom začutiti čustveno prizadetost, žalost ob nesreči, trpljenju koga:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasmradíti |
povzročiti, da se kje razširi, začne obstajati smrad:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasmrtje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
zasmúčati |
zapeljati se na smučeh:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zasneženje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
zasneževanje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
zasnívati |
pesn. zasanjati, zasanjariti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasnútje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zaspávati |
knjiž. prihajati v stanje telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasramováti |
navadno z besedami, ki vzbujajo prezir, obsojanje, jemati komu ali čemu ugled, veljavo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasráti |
vulg. 1. z iztrebljanjem umazati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastárati |
1. jur. po preteku z zakonom določenega časa izgubiti možnost uveljavljanja, prenehati obstajati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastarévati |
postajati tak, da ni več v skladu; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastáva |
1. kos tkanine določene barve ali več barv, ki predstavlja simbol kake države, naroda, organizacije:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
zastáva |
1. izročitev stvari za zavarovanje upnikove terjatve:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
zastávar |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zastavičar |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
zastáviti |
1. izročiti stvar za zavarovanje upnikove terjatve:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastávnica |
zastavljalnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastávničar |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zastavnína |
nekdaj vsota, ki jo plača zastavitelj zastavljalnici ob odkupu zastavljene stvari za stroške:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastavoslovje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|