|
vztrájen |
1. ki kljub težavnosti, nasprotovanju ne preneha opravljati svojega dela, dejavnosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vztrájnik |
teh. kolo, kolut z masivnim obodom za izravnavanje neenakomernega vrtenja, delovanja stroja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vztrepetáti |
1. stresti se od vznemirjenja ali mraza:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vztrepetávati |
1. stresati se od vznemirjenja ali mraza:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzvihráti |
1. viseč neurejeno, vijugajoče dvigniti se zaradi hitrega premikanja zraka:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzvihrávati |
1. viseč v presledkih neurejeno, vijugajoče dvigati se zaradi hitrega premikanja zraka:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzvišenje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
vzvódje |
teh. več med seboj povezanih vzvodov kake priprave, stroja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vžigáč |
knjiž. priprava, napolnjena z razstrelivom ali snovjo, ki povzroči eksplozijo glavnega naboja; vžigalnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vžigálničar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
w |
(dvojni) w (dvojnega) wéja tudi {dvojnega} w-ja, črka latinice, ki stoji v slovenski abecedi med v in x:; m neskl.,m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
wapanje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
Wássermannov |
med., navadno v zvezi Wassermannova reakcija in wassermannova reakcija reakcija pri preizkusu s serumom za dokazovanje prisotnosti za sifilis značilnih protiteles:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
watúsi |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
weinbeisser |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
welliné |
-ja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
wélshski |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
Wêrtheimov |
med., v zvezi Wertheimova operacija operacija, pri kateri se popolnoma odstranijo maternica, maternični priveski, del nožnice in bezgavke v spodnjem delu medenice; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
wêrther |
-ja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
wésterbouwingski |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
wháler |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
wítloof |
vrtn. radič z velikimi, krhkimi listi v valjastih glavah, belgijski radič:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
wóbbly |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
wolléy |
-ja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
yard |
m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
yípi |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
z |
z zéja tudi z-ja, štiriindvajseta črka slovenske abecede:; m neskl.,m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
za |
v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka v tožilniku zá-, I. z rodilnikom za izražanje časa, v katerem se dejanje dogaja:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
zabaioné |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zabarantáti |
1. pog. s pogajanjem za ceno zamenjati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabárvanje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zabavljív |
ki {rad} zabavlja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabavljívec |
ekspr. kdor {rad} zabavlja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabavljívka |
1. ženska, ki {rada} zabavlja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabávnik |
1. časopis, revija z zabavno, razvedrilno vsebino:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabéla |
vroča maščoba, ki se dodaja jedem pred serviranjem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabesedováti |
knjiž. začeti se pogovarjati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zabesnéti |
1. v dejanju pokazati svoj bes:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zablóda |
1. dejanje, ravnanje, ki vodi stran od uresničitve določenega cilja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zablodíti |
1. iti brez cilja, brez orientacije:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zablokiranje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zabráti se |
zaradi zavzetega branja postati nedostopen, nezainteresiran za kaj drugega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabrêdenec |
geogr. večja osamljena skala, ki jo je ledenik prinesel od drugod; balvan:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabrégar |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zabrékati |
postajati po obsegu večji zaradi nabiranja, pritiska tekočine:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabrékel |
ki ima povečan obseg zaradi nabiranja, pritiska tekočine:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabreklína |
izboklina na telesu, organu zaradi nabiranja tekočine:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabrékniti |
postati po obsegu večji zaradi nabiranja, pritiska tekočine:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabrénkati |
s trzljaji zaigrati na glasbilo s strunami:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabrenketáti |
redko zarožljati, zažvenketati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabréžji |
-a -e; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zabrtvíti |
teh. zapreti, zmanjšati reže, da tekočina ne uhaja; zatesniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabúhel |
ki ima povečan obseg navadno zaradi bolezenskega nabiranja, pritiska tekočine:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabuhlína |
izboklina na telesu, organu navadno zaradi bolezenskega nabiranja, pritiska tekočine:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabúhniti |
postati po obsegu večji navadno zaradi bolezenskega nabiranja, pritiska tekočine:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaceljenje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zaciklanje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zacínkati |
dati kratke, cingljanju podobne glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zacvŕkati |
dati ostre, pokljajoče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začásen |
1. ki je, obstaja, se pojavlja krajše obdobje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začépkar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
začétek |
1. prvi trenutek obstajanja kakega; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začéti |
1. izraža začetek opravljanja kakega dela, kake dejavnosti; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začétje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
začímbar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
začínar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
začútenje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zadélati |
1. s kako snovjo, predmetom narediti, da kak prostor v čem preneha obstajati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadelavína |
čeb. smolnata snov, s katero čebele v panju zalepijo reže ali oblepijo tuja živa bitja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadelováti |
1. s kako snovjo, predmetom delati, da kak prostor v čem preneha obstajati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zádenjski |
s hrbtom obrnjen v smeri gibanja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadéva |
1. kar je, se dogaja in je predmet določene obravnave, zlasti uradne:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadévati |
1. premikajoč se prihajati v sunkovit dotik s čim:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadihovánje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
zádkar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
zádnjič |
1. pri ponavljanju na zadnjem mestu:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zàdôbnost |
lingv. razmerje med dvema dejanjema, pri katerem se časovno drugo dejanje gleda s stališča prvega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadolževáti se |
postajati komu dolžen določeno vsoto denarja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadolžíti se |
postati komu dolžen določeno vsoto denarja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadostíti |
1. z dajalnikom narediti, da je kaj skladno z zahtevami, pričakovanji, izhajajočimi iz tega, kar izraža določilo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadoščênje |
1. duševno stanje, pri katerem se kaj doživlja kot skladno z lastnimi zahtevami, pričakovanji:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadovóljen |
1. ki se duševno ugodno počuti zaradi doživljanja svojega stanja kot dovolj skladnega z lastnimi potrebami, željami:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadovoljív |
1. ki je po lastnostih, kakovosti v skladu s pričakovanji, zahtevami, potrebami, željami:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadrdráti |
1. dati enakomerno prekinjane ropotajoče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadŕga |
priprava za zapenjanje česa, sestavljena iz dveh trakov z zobci ob notranjem robu, ki se s potegom drseče priprave odpira ali zapira:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadrgetáti |
1. močno se stresti, zlasti od vznemirjenja, mraza:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadrgnína |
poškodba zaradi zadrgnjenja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadrhtéti |
1. rahlo se stresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zádruga |
1. združenje za opravljanje ali organiziranje kake dejavnosti, navadno gospodarske:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zádružništvo |
obstoj, dejavnost zadrug:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadrževáti |
1. s prijemom ohranjati v določenem položaju, na določenem mestu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadúšen |
ki zaradi pomanjkanja dobrega, svežega zraka otežuje dihanje, povzroča slabo počutje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadúšen |
v različnih religijah ki je za duše umrlih:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadúžbina |
v srbskem okolju cerkev, samostan, ki ga da postaviti vladar, fevdalni gospod in v katerem se zanj opravlja bogoslužje, molitve:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagábiti |
z dajalnikom narediti komu kaj ogabno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagáj |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zagarantírati |
obvezati se za izpolnitev obljube, dolžnosti; zajamčiti, dati poroštvo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagíbati |
1. povzročiti, narediti, da se kaj premakne sem in tja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagnúsiti |
z dajalnikom narediti komu kaj gnusno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagòn |
1. dejanje, s katerim se spravi kaj v delovanje, tek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
islovar
|
52.826 52.926 53.026 53.126 53.226 53.326 53.426 53.526 53.626 53.726 
