|
vréčkar |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
vrèd |
v zvezi z z izraža udeleženost s še kom ali čim pri kakem dejanju, stanju:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrednôtiti |
določati, ugotavljati vrednost, pomen, kakovost česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrelíšče |
fiz. temperatura, pri kateri ob navadnem tlaku tekočina vre ali se para utekočinja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
vrélničar |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
vrême |
stanje ozračja glede na temperaturo, vlago, oblačnost:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
vremenoslóvec |
strokovnjak za vremenoslovje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vremenotvóren |
meteor. nanašajoč se na nastajanje vremenskih pojavov:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vreteníca |
zastar. 1. vretence, tuljava:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vreteník |
strojn. okrov dela stroja z ležaji delovnega vretena in zobniki:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vretêno |
1. priprava ali del stroja v obliki na koncih zožene palice, na katero se pri predenju navija preja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vréti |
1. gibati se, vrteti se zaradi dviganja mehurčkov pare, nastalih ob močnem segrevanju tekočine:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrh |
z rodilnikom 1. za izražanje mesta, položaja na vrhu česa:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
vŕhar |
-ja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
vŕhenj |
-hnja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
vrhóvlje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
vŕhpolje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
vŕhu |
z rodilnikom 1. star. za izražanje mesta, položaja na vrhu česa; vrh:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrhúnec |
1. razvojna stopnja, obdobje največje kakovosti, uspešnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrhúnski |
1. za katerega je potrebna največja izurjenost, znanje na določenem področju:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vríj |
aer. strmo spuščanje letala po krivulji vijačnice z navpično osjo, pri čemer je vzdolžna os letala skoraj navpična:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrísniti |
zaradi vznemirjenja oglasiti se z visokim, močnim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrívati |
1. s silo, potiskanjem spravljati kaj v kak ozek prostor:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrívek |
del besedila, dela, ki prekinja strnjen potek dogajanja, misli v delu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vŕl |
1. knjiž. ki ima moralno, značajsko pozitivne lastnosti; pošten, vreden spoštovanja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vročeglàv |
ekspr. prenapet, zanesenjaški:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
vročeglávec |
ekspr. prenapet, zanesenjaški človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vročeglávost |
ekspr. prenapetost, zanesenjaštvo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vročevòd |
naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za prevajanje vroče vode:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrstíčkar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
vrstíti |
1. knjiž. postavljati v vrsto:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vršáti |
1. dajati močne, nezveneče, med seboj pomešane glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vršélo |
zastar. jata:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vršênje |
publ. izpolnjevanje, opravljanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vršéti |
dajati močne, nezveneče, med seboj pomešane glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vršíčkar |
-ja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
vršílec |
knjiž. kdor kaj dela, opravlja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vršítelj |
knjiž. kdor kaj izpolnjuje, izvaja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrtár |
-ja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
vŕtčar |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
vrtíčkar |
kdor se ljubiteljsko ukvarja z gojenjem vrtnine, okrasnih rastlin:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrtílnica |
knjiž. vrtiljak:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrtilničar |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
vrtína |
luknja, ki nastane z vrtanjem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vŕtiráženj |
-žnja; m, vir: B; povezave:
|
|
vrtnár |
1. kdor se ukvarja z vrtnarstvom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrtnaríca |
1. ženska, ki se ukvarja z vrtnarstvom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrtnáriti |
ukvarjati se z vrtnarstvom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrtnárstvo |
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vrtnine, okrasnih rastlin:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
vrtnína |
zelenjava, ki se goji na vrtu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrtnínar |
-ja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
vrtoglàv |
1. ki ima po vrtenju, zaradi višine, slabega telesnega stanja občutek, da se vrti sam ali da se vrtijo predmeti okoli njega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrtoglávica |
občutek koga po vrtenju, zaradi višine, slabega telesnega stanja, da se vrti sam ali da se vrtijo predmeti okoli njega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrtoglávka |
1. nar. ptica sivo rjave barve s črnimi progami, ki preplašena vije z glavo; vijeglavka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrtorépenje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
vrtúlj |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
vŕvčar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
vrvežàv |
knjiž. ki dela, ustvarja vrvež:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrvežávost |
knjiž. lastnost, značilnost koga, ki dela, ustvarja vrvež:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vŕvičar |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
vŕvnica |
vrtn. sobna rastlina z mesnatimi, črtalastimi, pokončnimi listi; sansevierija:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrvohódstvo |
dejavnost vrvohodcev:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrvráti |
knjiž. dajati glasove kot voda pri vretju:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrzél |
1. prazen prostor, nastal zaradi manjkanja najmanj enega člena kake celote, sestavljene iz zaporedno sledečih si členov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsàd |
usnj. jama, v kateri se kože, obtežene s kamni, strojijo s strojilom in strojilno juho; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsák |
I. v pridevniški rabi 1. izraža, da v določeni vrsti bitij, stvari ali pojavov ni bitja, stvari ali pojava, za katerega kaj ne velja:; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsakdánji |
1. ki se zaradi pogostnosti pojavljanja ne razlikuje od stvari svoje vrste:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsákič |
izraža, da se dejanje ponovi v vsakem {nadaljnjem} primeru, ob vsaki priložnosti:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsakočásen |
knjiž. ki se pojavi, poteka ob vsakem času:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsakodnéven |
ki se ponavlja, poteka vsak dan:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsákokrat |
izraža, da se dejanje ponovi v vsakem {nadaljnjem} primeru, ob vsaki priložnosti:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsakokráten |
ki vsakokrat je, obstaja v določenem času, trenutku:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsakoléten |
ki se pojavi, poteka vsako leto:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsakomésečen |
ki se pojavi, poteka vsak mesec:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsakonôčen |
knjiž. ki se pojavi, poteka vsako noč:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsakotédenski |
ki se pojavi, poteka vsak teden:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsakovečéren |
knjiž. ki se pojavi, poteka vsak večer:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsebénkar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
vsébnost |
obstajanje kake sestavine v snovi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsebovánje |
mat. odnos med množicama, pri katerem je ena množica podmnožica druge; inkluzija:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsebožji |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
vsèêno |
1. v povedni rabi izraža, da kaj koga ne vznemirja, ne prizadeva:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsèlej |
1. izraža pojavitev, ponovitev ob vsakem primeru, vsaki priložnosti:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsemrežje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
vsenavzkrižje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
vsènavzóčnost |
knjiž. dejstvo, da kdo je, se nahaja povsod:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vseobvladovanje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
vsèpovsódnji |
knjiž. ki je, se nahaja povsod, vsepovsod:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsepovzročanje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
vsèpričujóč |
knjiž. ki je, se nahaja povsod:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
vsèpričujóčnost |
knjiž. dejstvo, da kdo je, se nahaja povsod:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsèprisôten |
knjiž. ki je, se nahaja povsod:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsèprisôtnost |
knjiž. dejstvo, da kdo je, se nahaja povsod:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsèrazumevajóč |
ki izraža, kaže naklonjen, pozitiven odnos do vsakršnega mišljenja, čustvovanja, ravnanja koga:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
vsesávati |
1. s sesanjem spravljati vase:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vseskoznji |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
vsèslovánstvo |
ideja o kulturni vzajemnosti in politični združitvi vseh Slovanov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsesvój |
-ôja -e; prid., vir: B; povezave:
|
|
vsešír |
knjiž., redko prostranstvo, širjava:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vseučiliščevánje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
|
52.626 52.726 52.826 52.926 53.026 53.126 53.226 53.326 53.426 53.526 
